Komentar po zaključku smučarsko-skakalnega dela olimpijskih iger, ki je Sloveniji prinesel štiri kolajne. Vse štiri na spektaklu pod imenom Milano Cortina 2026, vsaj zaenkrat. Skupni imenovalec vseh odličij pa: priimek Prevc.
Čeprav je do zaključne slovesnosti 25. olimpijskih iger v Veroni ostala še polovica tedna, pa sta pozornost in zanimanje slovenskih navijačev za zimski vrhunec štirih let že upadla. Jasno, s ponedeljkom se je končalo dogajanje v smučarsko-skakalnem centru v Predazzu, edinem, od katerega smo si lahko obetali res vrhunske rezultate. Kot pravi znana krilatica, na olimpijskih igrah pač štejejo le odličja.
In orli ter orlice na olimpijskih igrah niso razočarali. Na šestih tekmah, kar je največ v tej športni panogi do zdaj, so osvojili štiri kolajne, kar je izenačena največja zbirka v zgodovini skokov.
Dosežen je bil Peking izpred štirih let, le da so takrat Slovenki in Slovenke na Daljnem vzhodu osvojili dve ekipni in dve posamični kolajni, tokrat pa eno ekipno in tri posamične. Žlahtnost pa je enaka: dve zlati, ena srebrna in ena bronasta.
A prava zgodba se tukaj šele začne. Pa ne samo za slovenske ljubitelje tega športa ter posledično novinarje s sončne strani Alp, ki smo imeli priložnost od blizu spremljati olimpijske boje v dolini Fiemme. Temveč tudi za tuje navijače in tuje predstavnike sedme sile. Govora je seveda o fenomenu najbolj skakalne družine na svetu – družine Prevc.
Če sta nas že Peter in Cene v preteklih letih navadila in tudi razvadila, da ko je govora o slovenskih smučarskih skokih, je ena prvih asociacij prav priimek Prevc, kaj potem zapisati ob tej priložnosti … Njuna mlajša sorojenca Domen in Nika sta v skakalnem centru Giuseppeja Dal Bena ob reki Avisio sploh prvič nastopila pod petimi krogi, velika čast – in tudi odgovornost – pa ju je doletela že na otvoritveni slovesnosti, ko sta vihtela slovensko trobojnico.

V svetovnem pokalu z naskokom najboljša skakalec in skakalka zime – le še vprašanje časa je, kdaj bosta pot obeh velikih kristalnih globusov dokončno usmerila proti Dolenji vasi v Selški dolini – sta v Predazzo prišla kot velika favorita. Toda olimpijske igre so specifične, prinašajo veliko več pritiska kot svetovni pokal ali tudi druga velika tekmovanja. Končni izkupiček skakalne reprezentance v dolini Fiemme pa potrjuje, da sta se z njim uspešno spopadla. Prav pri vseh osvojenih kolajnah za Slovenijo namreč v stolpcu s priimki ne moremo spregledati besedice Prevc. Svoj kamenček v mozaik sta na ekipnih tekmah dodala še Anže Lanišek in Nika Vodan.

26-letni Domen in 20-letna Nika sta se v domovino vrnila kot daleč največja junaka teh iger. Ona si je okoli vratu obesila tri odličja, kar cel komplet – zlato, srebrno in bronasto. Da prihajata iz iste družine in sta bila deležna podobne, če ne kar enake vzgoje, sta potrjevala tudi v bistvih svojih izjav. “Čustveni vrtiljak” sta poimenovala svoj krst na olimpijskih igrah, pa čeprav je ona pred mediji še vedno zadržana in redkobesedna, Domen pa je ob izjemnemu rezultatskemu napredku v zadnjem letu velike korake naprej storil tudi na tem področju.
Čeprav Nika v Predazzu ni osvojila tistega, česar si je najbolj želela – posamične zlate kolajne (razočaranja sploh po prvi tekmi na srednji skakalnici ni mogla skriti), je pisala zgodovino. Postala je sploh prva slovenska športnica, ki je osvojila cel komplet olimpijskih kolajn. Pred njo je to uspelo le Leonu Štuklju, Iztoku Čopu, Luki Špiku in bratu Petru Prevcu. Še več kot to, kar je po zadnji tekmi priznala tudi sama, pa so vredne izkušnje, ki si jih je nabrala v dobrem tednu v italijanskih Dolomitih. Sploh v smislu, da bo čez slab mesec dni praznovala šele 21. rojstni dan in so pred njo še številne igre. “Na olimpijskih igram smo že večkrat videli, da favoriti ne dobijo nobene medalje. Nika nese domov tri, kaj več še hočemo?” je situacijo odlično povzel njen trener Jurij Tepeš.

Na drugi strani je Domen še z malenkost višjo oceno prestal test mirnosti in sproščenosti ob spopadanju z velikim bremenom pričakovanj. Ta ga ni podrl niti ob “le” šestem mestu na posamični tekmi srednje skakalnice, pa čeprav je bil to njegov najboljši karierni rezultat na napravah, manjših od 120 metrov. Na isti napravi je že na mešani ekipni tekmi še dodal, nadaljevanje na sosednji veliki skakalnici pa lahko opišemo zgolj z besedno zvezo poezija v zraku.
Ta mu je kot prvemu Slovencu v moški konkurenci na zimskih olimpijskih igrah prinesla naziv olimpijskega prvaka, s čimer je tik pred tem, da šele kot drugi v zgodovini športa po Mattiju Nykänenu osvoji vse največje lovorike – svetovni prvak, svetovni prvak v poletih, olimpijski prvak (vse v posamični konkurenci), svetovni rekorder, zmagovalec novoletne turneje in dobitnik velikega kristalnega globusa. Tega bi lahko teoretično potrdil že v začetku marca v Lahtiju. Nekaj grenkega priokusa in prizemljitve, kar ga bo po njegovih besedah v naslednjih dneh in tednih le še dodatno motiviralo, pa je prinesel razplet superekipne tekme, ko je v snegu do bronaste kolajne zmanjkalo le 1,9 točke.

Ob ostalih rezultatih na skakalnici, še bolj pa ob pogledu na druge športne arene olimpijskih iger Milano Cortina 2026, kjer Slovenci in Slovenke niso poskrbeli za rezultatski presežek (zaenkrat edini uvrstitvi v deseterico izven Predazza sta nesrečno četrto mesto deskarja Tima Mastnaka v paralelnem veleslalomu in deveto mesto moške biatlonske štafete), se lahko iskreno vprašamo:
“Le kaj bi Slovenci v tem času brez Prevcev?”
Mnenje avtorja prispevka ne odraža nujno mnenja celotnega uredništva.
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal









Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!