Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Po zaključku ženskega skakalnega praznika na Ljubnem smo se pogovarjali s prvo Slovenko z zmago v svetovnem pokalu. Špela Rogelj, ki tudi po slovesu od profesionalne kariere ostaja tesno povezana s tem športom, je osvetlila kar nekaj perečih tematik.
Čeprav je zadnje skoke opravila marca 2022, ostaja pomemben del skakalne karavane. Že tretjo sezono je namreč kontrolorka opreme na tekmah svetovnega pokala, v tej vlogi pa je znova delovala tudi na skakalnici pod Rajhovko.
Špela Rogelj, ki je leta 2014 na uvodni tekmi sezone v Lillehammerju postala sploh prva Slovenka z zmago na najvišji ravni in rumeno majico, je za Sportklub spregovorila o prevladi Nike Prevc in uradnem slovesu dolgoletne reprezentančne kolegice Urše Križnar (dekliško Bogataj).
S 30-letnico v oblačilih Mednarodne smučarske zveze (Fis), ki je bila leta 2021 na SP v Oberstdorfu del srebrne ženske ekipe, smo se pogovarjali tudi o slovenskem nezadovoljstvu z nadzorom opreme v moški karavani, boju za enakopravnost in neizogibnem združevanju moškega in ženskega koledarja svetovnega pokala.
Intervju: Špela Rogelj
Če se najprej dotakneva Ljubnega z navijaškega vidika. Nika Prevc je postala prva Slovenka z dvema zmagama na tem prizorišču v enem tekmovalnem vikendu. Kako to doživljate, koliko sploh lahko na trenutni funkciji v oblačilih Fis?
Zagotovo imam pri sebi zadovoljstvo, čeprav veselja ob slovenskih zmagah načeloma ne smem preveč pokazati (smeh). Nika res kaže zelo dobre skoke. Močna je bila že na treningih pred sezono. Na nekaterih tekmah mogoče ni prikazala, da je za razred boljša od vseh ostalih, na Ljubnem pa je delovalo, kot da se ji je odvalil kamen z ramen. Pokazala je svoje najboljše skoke, da je dvakrat zmagala, zato ni nič presenetljivega.
Kontrolorji Fis so bili v zadnjem času deležni kar nekaj pozornosti, sploh v moški konkurenci. Že med novoletno turnejo, pozneje pa še bolj ob tisti diskvalifikaciji Timija Zajca v Willingenu, na kar se je s protestnim pismom odzvala tudi Smučarska zveza Slovenije. Koliko ste spremljali to dogajanje in kakšen je vaš pogled na celotno debato?
Moram reči, da tega dogajanja ne spremljam preveč podrobno, saj sta ženski in moški svetovni pokal v skokih zaenkrat še vedno ločena. Kontrolorji na moških tekmah so kontrolorji na moških tekmah, mi pri ženskah imamo svoje. Tako da lahko komentiram samo situacije pri dekletih. Ne vem točno, kaj se dogaja pri moških, zato težko rečem karkoli več. Si pa zagotovo vsi želijo biti najboljši, vsi iščejo stvari, ki jim bodo prinesle dodatne točke in dodatne metre. In pri tem gredo vsi do limita.
Se vam vseeno zdi, da je glavna letošnja novost pri dresih – čipiranje posameznih delov dresa – korak v pravo smer?
Mislim, da ja, saj je na ta način nadzorovano število dresov in katere drese tekmovalci in tekmovalke uporabljajo. Točno vemo, s katerimi skačejo. Tudi številka dresov na enega skakalca oziroma skakalko se je zmanjšala, se pa odgovorni že pogovarjajo o še dodatnem zmanjšanju dovoljenih dresov na sezono.
Omenili ste zaenkrat še ločen moški in ženski svetovni pokal. Zdi se, da je združevanje neizogibno, kar pa pod velik vprašaj postavlja tekme na Ljubnem. Je to pravi korak za enakopravnost?
Na moje osebno mnenje zelo vpliva moja navezanost na tekme na Ljubnem. To prizorišče je naredilo ogromno za ženske skoke nasploh, ne samo v Sloveniji. Ljubenčani so nas podprli in bili eni od prvih organizatorjev, ko se je začel ženski svetovni pokal. Se pa vsi zavedamo, da je skakalnica majhna, ena manjših v koledarju. Tega se tudi organizatorji zavedajo že kar nekaj časa.
Dejstvo je, da se bo koledar svetovnega pokala združil, tukaj drugačne odločitve ne bo. Kaj pa to pomeni za tekme na Ljubnem, pa še ne vemo. Iščejo možnost, ki bi bila dobra za obe strani. Zagotovo pa še ni odločeno, da tekem tukaj ne bo več.
Predsednik organizacijskega komiteja Rajko Pintar omenja izgradnjo nove skakalnice, kar bi glede na podobne projekte v Sloveniji zagotovo trajalo nekaj let, združen svetovni pokal pa se obeta že v poolimpijski sezoni 2026/27.
Gradnja skakalnice bi zagotovo trajala dlje časa. Ampak povečava naprave pod Rajhovko je potrebna, pa niti ni pomembno, ali bo svetovni pokal združen ali ne.
Ogromno se na področju enakopravnosti ženskih skokov dogaja tudi pri nagradah. Po bizarnosti v Oberstdorfu (šampon, losjon in štiri brisače), ko je Selina Freitag to spravila v javnost, se dogajajo veliki premiki naprej. V Lake Placidu zbiranje denarja za kvalifikacijski nagradi, na tekmi enak denarni sklad kot pri moških, tudi na Ljubnem finančna nagrada za oboje kvalifikacije.
Moramo vedeti, da so skakalke v Wilingenu že lani dobile finančno nagrado. Ta je odvisna predvsem od organizatorja. Če jo zagotovi, je, v nasprotnem primeru je ni. Pravila med moškim in ženskim svetovnim pokalom se še vedno razlikujejo, ampak stvari se premikajo. Nagradni sklad pri dekletih je še vedno občutno nižji, približno za tretjino moškega. Tam bo treba narediti korak naprej. Zelo pa sem vesela, da so pri Ljubnem sledili tem premikom.
Verjetno tudi organizatorji v Oberstdorfu v začetku leta niso želeli nič slabega, a v javnosti so bili deležni velikih kritik.
Selina Freitag je to dejstvo izpostavila, saj se je verjetno počutila zapostavljeno. Zmagala je v kvalifikacijah. Fantje so za nagrado na isti napravi dobili 3000 švicarskih frankov, ona pa je dobila darilno vrečko. V takem primeru kvalifikacije nimajo pomena. Moraš pa nastopiti v njih, da si zagotoviš priložnost na tekmi. Finančno pa se nič ne pozna. Dekleta iščejo upravičeno višje nagrade, saj so skoki njihova služba. S tem se ukvarjajo, za to so plačane.
Prav z izpostavljanjem takih stvari v javnosti se dogajajo premiki.
Podobno kot se velikokrat ne govori o boleznih in mentalnih situacijah, ki se dogajajo v športu … Zdaj športniki in športnice to izpostavljajo v javnosti. Prej je to veljalo za nekaj slabega, za tabu temo. Nihče ni želel izpostavljati predvsem mentalnega zdravja, ker pa se zdaj dogajajo premiki tudi v drugih disciplinah, so skakalke prepričane, da lahko s svojim glasom nekaj spremenijo. Dober primer takšne krivice so tudi nemški ženski skoki: čeprav so njihove tekmovalke zelo uspešne, imajo zelo malo direktnih prenosov tekem svetovnega pokala.
Za zaključek še kakšna beseda o uradnem slovesu Urše Križnar na Ljubnem. Veliko časa sta v reprezentanci preživeli skupaj.
V soboto mi vse skupaj ni bilo nič posebnega, saj z Uršo veliko časa preživiva skupaj in njeno pravo slovo se je zgodilo že pred nekaj časa. Skupaj sva začeli s skoki, veliko sva skupaj doživeli in morali prebroditi. Da je vsem ostalim zdaj lažje. Nova dekleta, ki prihajajo v ekipo, morda ne vedo najbolje, čez kaj vse je morala tista prva skupina deklet pred svetovnim pokalom. Da so pogoji danes takšni, kot so.
Urša je ena najboljših športnic v Sloveniji, z dvema zlatima olimpijskima medaljama … Lahko ji dam samo kapo dol, naj uživa v tem, kar dela zdaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje