
Skakalne tekme na Ljubnem ob Savinji so konec tedna spet navdušile ljubitelje tega športa. Ob skakalnici pod Rajhovko se je gnetla nepregledna množica navijačev, trud organizatorjev je z dvema zmagama rezultatsko poplačala še Nika Prevc. Kljub ambicioznim načrtom pa prihodnost preizkušenj v Zgornjesavinjski dolini ostaja negotova.
Čeprav neutrudnih organizatorjev in navijaško razpoloženih obiskovalcev minuli konec tedna v majhni vasici ob Savinji niti za trenutek niso pobožali sončni žarki, je bila izvedba tekem na Ljubnem spet na najvišji ravni, ki jo premore ženski svetovni pokal v smučarskih skokih.
Za vse je bilo poskrbljeno tako, kot mora biti, da je Ljubno najbolj priljubljeno prizorišče v svetovnem pokalu, pa so znova potrdili tudi gledalci. Ob skakalnici se jih je v dveh dneh zbralo dobrih 15 tisoč (skoraj 10 tisoč v soboto in 5500 v nedeljo), kar močno odstopa od povprečja ostalih ženskih tekem. Da je bilo vse skupaj še slajše, je poskrbela Nika Prevc, ki je z dvema prepričljivima zmagama naredila velik korak k ubranitvi velikega kristalnega globusa.

Slavje pod Rajhovko bi bilo še veliko slajše, če ne bi prišlo do padca Thee Minyan Bjoerseth v drugi seriji sobotne preizkušnje. Nesrečna Norvežanka si je pri padcu poškodovala komolec in koleno ter se zdravi v ljubljanski bolnišnici, po vrnitvi v domovino pa jo čaka nadaljnje zdravljenje. Iz njene reprezentance so sporočili, da je zaradi tega že zaključila sezono, posledično pa bo izpustila tudi domače svetovno prvenstvo v Trondheimu.
Kljub vsemu naštetemu pa se zdi, da so skakalnici pod Rajhovko šteti dnevi v svetovnem pokalu. Vse bolj živa in realna se zdi ideja vodilnih funkcionarjev Mednarodne smučarske zveze, ki želijo od sezone 2026/27 združiti moški in ženski koledar, na katerem pa prostora za srednje naprave praktično ne bo več. In prav zaradi tega tudi nad Ljubnim visi velik vprašaj.
Prestolnica ženskih skokov
“Nedeljska zmaga Nike Prevc je pika na i vsem našim prizadevanjem in nagrada organizatorjem, sponzorjem na čelu z družbo BTC. Vsem, ki smo skupaj ustvarili ta veličastni dogodek tudi zato, da ostanemo na koledarju svetovnega pokala za ženske. Saj smo prestolnica ženskih smučarskih skokov,” je ob zaključku nedeljske tekme dejal predsednik organizacijskega odbora Rajko Pintar.

Ta je v pogovoru za Sportklub že novembra potrdil, da ima Ljubno le še za naslednjo sezono potrjeno mesto v koledarju (tekmi bosta na sporedu že 9. in 10. januarja 2026), za naprej pa ostaja velika neznanka. Kot je pred tedni za našo spletno stran dejal direktor moških tekem Sandro Pertile, prostor za prilagajanja in kompromise sicer še obstaja.
Bodo odgovorni počakali?
Prav zato se Ljubenčani na vso moč trudijo prepričati odgovorne. In se zavedajo, da morajo narediti še več. “Seveda, te aktivnosti na zelo različnih ravneh že potekajo. V naslednjih dveh ali treh letih bomo skakalnico pod Rajhovko povečali ali pa ob njej zgradili še večjo. Tudi s tega stališča bomo postali konkurenčni največjim skakalnim centrom po svetu. V tem trenutku delamo predvsem na prostorskih načrtih, saj morajo biti takšni posegi prostorsko urejeni. Aktivnosti potekajo v tej smeri – torej da ima povečava ali novogradnja že osnovo v občinskih prostorskih načrtih. Lokalna skupnost nam gre zelo na roke,” je dodal Pintar o načrtih za 120-metrsko skakalnico.

Točnega finančnega izračuna za takšno nadgradnjo organizatorji še nimajo (proračun letošnje prireditve je znašal dobrega pol milijona evrov), upajo pa, da bodo pri Fis pripravljeni počakati na njihovo potezo. “Za to potrebujemo dve, tri, morda štiri leta. Akcija in skupno pismo slovenske, japonske in avstrijske zveze deluje v smeri, da bi se združevanje moških in ženskih tekem premaknilo na sezoni 2030/31, torej imamo dovolj časa, da se naši načrti uresničijo,” je prepričan Pintar.
Pa bi lahko v prihodnosti, če funkcionarji na krovni zvezi ustrežejo zibelki ženskih skokov, na Ljubnem spremljali tudi moške tekme? “Tudi, čeprav se zavedamo, da se je na koledar moških tekem zelo težko uvrstiti. Ničesar ne prepuščamo naključju, vemo pa, kakšne so naše realne možnosti. In v teh okvirih se tudi sučemo,” naš sogovornik ostaja realen.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje