Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici je še enkrat več postregel z dolgimi poleti, za presežek pa so poskrbeli vrhunski rezultati slovenskih tekmovalcev. Zadovoljstva ob tem niso skrivali niti prireditelji, ki so se po dveh letih znova razveselili obiskovalcev. A povsem brez težav kljub temu ni šlo.
Tri uvrstitve na zmagovalne stopničke – od tega dve na najvišjo, mali kristalni globus v poletih za Žigo Jelarja in drugo mesto v pokalu narodov. Uspehov slovenskih skakalcev ta konec tedna v dolini pod Poncami resnično ni manjkalo, a nemara je še bolj razveseljivo dejstvo, da jim je vse to uspelo doseči pred sijajno domačo publiko.
Po dveh letih tekem pred praznimi tribunami zaradi epidemije koronavirusa so se navijači znova vrnili v Planico in s fantastičnim navijanjem navdušili ne le domače tekmovalce, temveč celotno skakalno karavano. Med četrtkom in nedeljo se je pod letalnico bratov Gorišek zbralo 59.000 ljudi, kar je sicer daleč od rekordnega leta 2016, ko se je proti Gorenjski napotilo kar 110.000 navijačev, a za smučarske skokeje to še vedno zavidljivo visoka številka.
“V Planico se je vrnila duša praznika, gledalci. Brez njih sta bili dve tekmovanji kar osiromašeni. Ne le zaradi vzdušja, pač pa tudi zaradi finančnega dela,“ po koncu tekmovanja zadovoljstva ni skrival generalni sekretar OK Planica Tomaž Šušteršič.
Vrnitev v zeleno polje
Prvi mož, ko je govora predvsem o financah največje športne prireditve pri nas, si je po nedeljskem finalu finala lahko pošteno oddahnil, saj je lahko z zadovoljstvom ugotovil, da bodo z letošnjo prireditvijo končno izšli iz rdečih številk, v katere sta jih pahnila prestavljeno svetovno prvenstvo v poletih decembra 2020 in lanski finale svetovnega pokala.
“Dolgove poskušamo zdaj sanirati. Verjamem, da bo letos prvič tak presežek, da ga bomo lahko kanalizirali v delovanje nordijskih reprezentanc in v sanacijo dolgov iz preteklosti.” S kakšnimi številkami se bodo ponašali po uspešno izpeljanih tekmah minuli vikend, še ni znal povedati, saj bodo končni obračun naredili šele maja, a verjame, da bodo “globoko v zelenem polju”.
Naslednji izziv svetovno nordijsko prvenstvo
Kljub odličnemu obisku, pa vsi le niso bili zadovoljni. Marsikaterega domačega navijača je namreč zmotila cena vstopnice, ki je pred epidemijo v predprodaji stala 23 evrov, za tokratno pa je bilo treba odšteti desetaka več. Prav tako je Šuštaršič pogrešal tudi več tujih obiskovalcev, ki pa jih ni bilo, kot je pojasnil, prav zaradi odsotnosti prodaje kart v predprodaji.
“Najnižjo raven cen vstopnic smo želeli zadržati. Cena je enaka, a letos ni bilo časa, da bi organizirali predprodajo. Dvignili smo le cene VIP-vstopnic,” je poudaril prvi mož OK Planica, ki mu mislli že uhajajo v naslednjo zimo, saj Planico poleg finala svetovnega pokala v februarju čaka še gostovanje svetovnega nordijskega prvenstva.
Tudi zato in pa zaradi boljše finančne slike Šušteršič spet računa na 500 sodelavcev in ne več na 250, kot je bilo v zadnjih letih. “Na svetovnem prvenstvu se sicer ne bo letelo, le skakalo na manjših skakalnicah, prav tako pa nastopalo na tekaških progah. Treba bo zagotoviti, da bodo tekmovanja v istem dnevu simultano tekla, obenem pa bo treba v dveh tednih vsak dan v dolino pripeljati nekaj deset tisoč gledalcev in jih vrniti nazaj,“ je na zahtevnost celotnega šampionata še opozoril sogovornik.
Planica največja in najlepša, a vseeno vsako leto preseneti
Ne le Šuštaršiču, po zadnjem poletu tekmovalca je pošteno odleglo tudi vodji tekmovanja Aljoši Dolharju. Tudi sam je bil navdušen nad obiskom, dolgimi poleti in uspehi slovenskih skakalcev, pa čeprav so bili zadnji tedni zanj zelo stresni.
“Mislim, da je bila zadnja tekma sezone krasna. Težko jo bo kdo ponovil. Napeta je bila do konca, gledali smo dolge skoke … Kot rečeno, Planica je največja, najlepša, pa še vseeno te vsako leto nenadejano preseneti, ne glede na to, koliko imaš izkušenj in koliko si prepričan, da jo dobro poznaš,” je povedal mož, ki je leta 2020 na položaju zamenjal Jelka Grosa.
Zaradi težav s smučino blizu katastrofe
Pred tem je bil dolgo njegov pomočnik, zato rad poudari, da letalnico pozna do zadnjega vijaka. Kljub temu pa tudi letos ni šlo brez težav, saj so se v četrtek zaradi visokih temperatur spopadli s hudimi težavami z zaletno smučino, kar je na lastni koži občutil tudi Avstrijec Jan Hörl, ki se je za las izognil padcu.
“Planica nas spet ni razočarala s svojim vrtiljakom čustev. Bili smo blizu skorajda katastrofe, na koncu pa evforija. Presenetile so nas težave s smučino oziroma te specifične vremenske razmere, ki jih doslej še nismo imeli. Lansko tekmo pa je zaznamoval grd padec Daniela Andreja Tandeja, a se je na srečo potem izteklo dobro. Planice nikoli ne smeš podcenjevati, res je nekaj posebnega,” je dejal Dolhar in dodal, da so k sreči še pravočasno in pravilno posredovali, reševanja težav pa se lotili tudi z znanstvenim pristopom.
“Naš meteorolog je takoj po težavah izvedel infrardeče meritve in prišli smo do zaključka, da moramo takoj spremeniti materiale in barve. Ne vem, če ste opazili, ampak mi smo z enega dne na naslednjega čez noč črno pohodno gumo prevlekli s filcem bele barve in to nam je ogromno zmanjšalo sevanje. Filc se je ohladil na nič stopinj, guma je imela 30 stopinj Celzija, lesena ograja na rateški strani pa 20,” je razkril vodja planiškega tekmovanja.
Pripomnil je, da bodo imeli znotraj ekipe o tem zagotovo še dolgo razpravo, obenem pa je odločen, da bodo drugo leto v tekmo vstopili z določenimi spremembami, da se jim kaj podobnega ne bi znova primerilo. “A kot je bilo že rečeno, Planica je nekaj posebnega, zato tudi drugo leto pričakujem kakšno presenečenje, vendar se bomo nanj skušali spet čim bolje pripraviti,“ je še sklenil Dolhar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!