Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Hitenje organizatorjev olimpijskih iger Cortina in Milano 2026 pri izgradnji še nedokončanih objektov se mrzlično nadaljuje. S slovenskega vidika je najbolj zanimiv pogled proti skakalnemu centru v Predazzu, kjer je leta 1991 svetovni prvak postal Franci Petek.
Zimske olimpijske igre 2026, ki jih bosta gostila Milano in Cortina d’Ampezzo, se nezadržno bližajo. Že naslednji teden bo namreč organizatorjem ostalo le še 365 dni do največjega zimskega športnega dogodka v naslednjem letu. Italijanski prireditelji mrzlično hitijo, da bo do 6. februarja ob otvoritvi na milanskem nogometnem stadionu San Siru vse pripravljeno na 16-dnevni spektakel, ki se bo končal 22. februarja v amfiteatru v Veroni.
Kot je praktično že navada pri zadnjih organizatorjih, pa ne gre vse po načrtih. Eden takšnih projektov je zagotovo skakalni center v Predazzu, kjer so šli Italijani za potrebe olimpijskih bojev v popolno prenovo. Najprej so veliko časa izgubili z zamudo pri izbiri izvajalca gradbenih del, potem so se še ta začela precej pozneje in počasneje od pričakovanega.
Posledično je v začetku januarja odpadel predvideni test v svetovnem pokalu, ko bi morali v dolini Fiemme po novoletni turneji tekmovati tako moški kot ženske. Hitro so se pojavile govorice in informacije, da naj bi gradnja tako zelo zamujala, da so v nevarnosti celo tekme na olimpijskih igrah.
Trenutno stanje v Predazzu:
“Tam sem skoraj tedensko, saj živim le 3 kilometre stran. Dela na celotnem skakalnem centru zamujajo predvsem zaradi lanske pomladi, ko so se začela zelo počasi. Od julija naprej pa se vse dogaja zelo hitro. Glede na vreme sem pričakoval, da bodo delavci januarja z deli prekinili, pa niso. Kmalu bo dokončan zadnji del profila skakalnic,” je bolj spodbudne novice v pogovoru za Sportklub napovedal direktor moških tekem svetovnega pokala Sandro Pertile.
Italijan, čigar domači klub je ravno Predazzo, kjer je storil prve korake na poti do trenutnega položaja, je z nami delil tudi nadaljnjo časovnico. “Gradbeniki in organizacijski komite sta nam obljubila, da bomo prvi teden julija dobili homologaciji skakalnic, kar pomeni, da sta pripravljeni za skoke. V septembru nas nato čaka velik testni dogodek, kjer bodo poleg skakalcev prisotni še smučarski tekači in nordijski kombinatorci. Tekmovanje bo potekalo za oba spola, na obeh – srednji in veliki – skakalnicah približno štiri ali pet dni,” je dodal 56-letnik. Skakalni tekmi poletne velike nagrade naj bi potekali 20. in 21. septembra.
Pertile nam je prijazno poslal tudi nekaj fotografij iz različnih časovnih obdobjih in hitel dodati, da je že na posnetkih viden napredek pri gradnji. “Govorimo o organizacijskem odboru, ki je že organiziral tri svetovna nordijska prvenstva. Ne skrbi me, tudi trenutno stanje kaže, da gradnja poteka po načrtih,” je optimističen glede organizatorjev, ki so najboljše nordijce na svetu pozdravili v letih 1991, 2003 in 2013. V prvi izvedbi je še v dresu Jugoslavije svetovni prvak postal Franci Petek, pred 12 leti je Peter Prevc na posamičnih tekmah osvojil srebrno in bronasto kolajno.
Časovni pregled od julija lani:
Italijani naj bi poleg poletne velike nagrade pripravljali še eno mednarodno tekmo. Tik pred božičem 2025 – po tekmah svetovnega pokala v Engelbergu in pred novoletno turnejo – bodo v Predazzu izpeljali odprto državno prvenstvo, kamor naj bi povabili vse nacije, ki sodelujejo v smučarskih skokih. Toda pozor – z omejenim številom mest za skakalce za vsako državo.
Kaj pa če prizorišče za vse omenjeno vendarle ne bo pripravljeno? So Italijani pripravljeni na načrt B, podobno kot v primeru bob steze v Cortini? “Da prizorišče ne bi bilo pripravljeno, je trenutno nerealno. Ko vidiš dnevni napredek, se zdi nemogoče. Če do konca septembra organizatorji ugotovijo, da so zamude prevelike, bodo morali pripraviti načrt B. A kot pravim, možnosti zato so praktično ničelne,” je zaključil Pertile.
V času svetovnega pokala se je do zdaj le dvakrat zgodilo, da ni bilo predolimpijskega skakalnega testa. Leta 1991 organizatorji skakalnic v Courchevelu niso uspeli pripraviti zaradi izjemno visokega vremena, leta 2021 je preizkus v kitajskem Džangdžakovu odnesla pandemija koronavirusa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje