Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Čeprav sta do začetka olimpijskih iger ostala le še dva tedna - slovesna otvoritev bo 6. februarja - pa smučarske skakalce od danes od nedelje čaka še en vrhunec pred tekmami pod petimi krogi. Karavana je že zbrana v nemškem Oberstdorfu, kjer je na sporedu svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.
Le dobra dva tedna po koncu novoletne turneje štirih skakalnic in enak čas pred začetkom olimpijskih iger v Predazzu je na sporedu drugi vrhunec letošnje skakalne sezone. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, bienalni dogodek, ki ga po slovesu češkega Harrachova izmenično gostijo le še štiri letalnice. Planica, Vikersund, Kulm in Oberstdorf. In prav naprava Heinija Klopferja južno od mesteca na Bavarskem bo gostila 29. izvedbo letalskega spektakla.
Vse skupaj se je, pričakovano, začelo v zibelki smučarskih poletov v Planici. Dolina pod Poncami je leta 1972 organizirala prvo svetovno prvenstvo v poletih ter na severozahodu Slovenije pozdravila kar 110.000 gledalcev v treh dneh. Že takrat bi se morali tekmovalci v boju za odličja meriti v štirih serijah, a je zadnji dve odnesel premočan veter. Čast premiernega prvaka je tako po dveh skokih (155 in 158 metrov) pripadla Švicarju Walterju Steinerju.
Tekmovanje so leto zatem organizirali v Oberstdorfu, nato je Mednarodna smučarska zveza (FIS) odločila, da bo na sporedu na vsaki dve leti. Leta 1985 ga je tretjič gostila Planica, le leto pozneje pa so bili gostitelji Avstrijci s Kulmom in vzpostavil se je trend prvenstva na soda leta.
Že od samega začetka se med organizatorji menjuje zgolj pet letalnic, ki ustrezajo kriterijem, po katerih mora biti K-točka naprave med 185 in 200 metri. Poleg Letalnice bratov Gorišek so v ’sistemu kolobarjenja’ še letalnica Heinija Klopferja v Oberstdorfu, letalnica na Kulmu, letalnica Vikersundbakken v Vikersundu in letalnica Čertak v Harrachovu. Zadnja je sicer SP nazadnje organizirala leta 2014, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in propadanja naprave pa izpadla iz programa.
Le še poker primernih
Rekorderji po številu organizacij šampionatov so v Planici, kjer so lov letalcev na znamenite snežinke gostili že sedemkrat, Oberstdorf pa se bo v teh dneh izenačil s slovenskim ponosom. A bo najbolj znana dolina na severozahodu Slovenije v vodstvo spet prešla že čez dve leti, ko bo na Letalnici bratov Gorišek jubilejno 30. svetovno prvenstvo, organizatorji pa si prizadevajo, da tudi premierno za ženske.
Kulm, ki je skakalno smetano gostil pred dvema letoma, je zaenkrat pri številki šest, Vikersundu je čast pripadla petkrat, Harrachovu pa štirikrat.
Gostitelji svetovnega prvenstva v poletih:
Planica: 7 (1972, 1979, 1985, 1994, 2004, 2010, 2020)
Oberstdorf: 7 (1973, 1981, 1988, 1998, 2008, 2018, 2026*)
Kulm: 6 (1975, 1986, 1996, 2006, 2016, 2024)
Vikersund: 5 (1977, 1990, 2000, 2012, 2022)
Harrachov: 4 (1983, 1992, 2002, 2014)
Pomembnejša sprememba se je v formatu tekmovanja zgodila leta 2004 – znova v Planici –, ko so v spored dodali še ekipno tekmo. Ker jo je leta 2014 v Harrachovu odpihnil premočan veter, nas v nedeljo v Oberstdorfu čaka 11. moštvena preizkušnja na svetovnih prvenstvih v poletih.
Ulaga ‘odprl račun’
Čeprav Slovenci že od nekdaj veljajo za pionirje smučarskih poletov, pa smo na prvo kolajno s posebnih prvenstev, ki jih ne smemo mešati z nordijskimi prvenstvi (na vsaki dve leti, a na liha leta; tam skoki potekajo na srednjih in velikih skakalnicah, zraven pa so tudi smučarski tekači in nordijski kombinatorci, op. a.), čakali do 10. izvedbe tekmovanja. Prav na prizorišču letošnjega šampionata, v Oberstdorfu, je Primož Ulaga, takrat še pod jugoslovansko zastavo, zaostal zgolj za Ole Gunnarjem Fidjestolom in osvojil srebrno odličje. Do Norvežana in zlata so mu zmanjkale točno tri točke.
Prvič je slovenska zastava na podelitvi SP v poletih zaplapolala na Kulmu osem let pozneje. Leta 1996 je Urban Franc premoč moral priznati samo domačinu Andreasu Goldbergerju in Fincu Janneju Ahonenu, to pa je bilo tudi prvenstvo, ko se je uveljavila slovenska ideja že iz leta 1972 – namesto klasičnih dveh v posamični konkurenci o prvaku odločajo štiri serije, običajno izvedene v dveh dneh.
Konec 16-letnega čakanja
Čakanje na naslednje odličje za deželo s sončne strani Alp je trajalo do leta 2012, ko je nepozaben boj prvič po temeljiti prenovi letalnice, ki je omogočala tudi lov na svetovni rekord, gostil Vikersund. Takrat je prvi dan spet preprečil premočan veter, v drugem pa je slavo pobral Robert Kranjec in – znova za tri točke – premagal domačina Runeja Velta. Zagotovo še pomnite polet Kranjčana iz finalne serije, ko je pristal pri 244 metrih in se v izteku huronsko veselil zmage.
Nepozabni polet Roberta Kranjca:
Prvenstvo pred 12 leti je bilo za Slovenijo zgodovinsko, pa ne samo, ker je prvič dobila svetovnega prvaka, temveč tudi, ker je zasedba prvič posegla po ekipni kolajni. Četverica Kranjec, Jure Šinkovec, Jurij Tepeš in Jernej Damjan (le malo pred prvenstvom se je ob izvrstnem poletu v Oberstdorfu ob padcu poškodoval Peter Prevc) je osvojila bronasto odličje za Avstrijo in Nemčijo.
Najprej bron …
Kar najstarejšemu od bratov Prevc ni uspelo na Norveškem, mu je dve leti pozneje na zadnjem gostovanju v Harrachovu. Tudi na Češkem je nagajal veter, zaradi česar so izpeljali zgolj prvi dve seriji. Slovenski skakalec je prišel do brona, pred njim sta končala samo Nemec Severin Freund in Norvežan Anders Bardal. Ekipne tekme pa, kot že omenjeno, ni bilo na sporedu.
Ko so skoki predobri
Pred desetimi leti je lovce na daljave pozdravil Kulm. To je bila tista nepozabna sezona Petra Prevca, ko je v svetovnem pokalu zmagoval kot za šalo, vlogo favorita pa je potrdil tudi v Avstriji. Najdaljši je bil prav vse štiri dni tekmovanja (kvalifikacije, oba dneva posamične tekme, ekipna tekma) in zasluženo postal svetovni prvak. Ker je skakal ‘predaleč’, je točke sicer izgubljal ob doskoku, zato je imel na koncu pred Norvežanom Kennethom Gangnesom ’samo’ 3,3 točke prednosti. Tako kot pri Kranjcu štiri leta predtem je bil najdaljši skok prvaka dolg 244 metrov, kar še danes velja za rekord kulmske letalnice. Prevc je blestel tudi na ekipni preizkušnji, kjer pa so bile Norveška, Nemčija in Avstrija boljše, Slovenci pa so osvojili nehvaležno četrto mesto.
Prevčev rekord skakalnice na Kulmu:
Šampionat leta 2018 za Slovence ni prinesel posamičnega uspeha – Peter Prevc na šestem mestu je bil več kot 27 točk oddaljen do brona -, so pa v Oberstdorfu zato Jernej Damjan, Anže Semenič ter Peter in Domen Prevc skočili do srebrnega odličja na moštveni preizkušnji, boljši so bili samo Norvežani, in nadaljevali niz osvajanja kolajn.
Namesto pandemičnega uspeha afera
Tega so žal prekinili na domačih tleh leta 2020. To je bilo prvo svetovno prvenstvo, ki je bilo izpeljano v decembrskem terminu. Iz marčevskega istega leta ga je v naslednjo sezono zamaknila pandemija koronavirusa, zato je iztek v dolini pod Poncami sameval. Če so si ga v nemškem in norveškem taboru zapomnili predvsem po dvoboju Karla Geigerja in Halvorja Egnerja Graneruda (v posamični konkurenci je bil boljši prvi, v ekipni pa drugi), je v slovenski javnosti odmevala predvsem afera okrog Timija Zajca, ki je bil zaradi javnih komentarjev o nezadovoljstvu s trenerjem Gorazdom Bertoncljem izključen iz reprezentance. Izkupiček orlov: Anže Lanišek na 12. mestu, ekipa pa na četrtem, kar ni zadovoljilo visokih pričakovanj.
Najboljše do zdaj
So jih pa zato dosegli ali pa morda celo presegli pred štirimi leti v Vikersundu. V glavni vlogi je bil znova Timi Zajc, a tokrat kot junak. Na posamični tekmi je bil kar v treh serijah najdaljši, kljub temu pa je moral priznati domačemu junaku Mariusu Lindviku, ki je bil boljši za 9,9 točke. Se je pa mladenič iz Hramš na vrh povzpel na ekipni tekmi, ko je v družbi Domna in Petra Prevca ter Anžeta Laniška izjemno prepričljivo ugnal vso konkurenco in spisal novo poglavje slovenskih skokov – prvo ekipno zlato kolajno na SP.
Zajcu veter vzel zlato kolajno
Izjemni letalec in tudi svetovni prvak z običajnega nordijskega prvenstva (2023) je bil velik favorit za zlato odličje tudi pred dvema letoma na avstrijskem Štajerskem. V prvih dveh serijah je to vlogo več kot upravičil in imel pred drugim dnem velikansko prednost pred tekmeci. Nato pa jo je zagodlo vreme.
Muhasta sobota je organizatorjem dovoljevala izpeljavo le še ene serije, pa tudi pri tej so šli po Zajčevih besedah z glavo skozi zid. Zaradi močnega vetra je v finalni, tretji seriji pristal pri le 209,5 metra, na razpredelnici pa sta ga prehitela domačin Stefan Kraft in Nemec Andreas Wellinger. Zajc ni skrival razočaranja, prepričan, da bi “tekmece v poštenih razmerah premagal za več kot 50 točk”.
A na jezo je hitro pozabil, saj je že naslednji dan v družbi Domna in Petra Prevca ter Lovra Kosa prepričljivo ubranil zlato ekipno odličje. Takrat tretje, danes pa četrto moštveno zlato v nizu na vseh svetovnih prvenstvih (Planica 2023 in Trondheim 2025 na običajnih SP in Vikersund 2022 ter Kulm 2024 na SP v poletih).
Zgodovinsko gledano je med Slovenci najuspešnejši Peter Prevc, ki je na SP v poletih zbral kar pet kolajn: tri zlate, srebrno in bronasto. Le eno pred Oberstdorfom za njim zaostaja Timi Zajc (dve zlati, srebrna in bronasta), tri ima Domen Prevc (dve zlati in srebrna), po dve pa Robert Kranjec (zlato in bron) in Jernej Damjan (dva brona). Zanimivo, niti ena od enajstih kolajn ni bila osvojena doma.
Lov na Nemce
Ko potegnemo črto pod našteto, pridemo do naslednjih številk: Slovenija je, če zraven štejemo še Ulagovo srebro iz časa Jugoslavije, osvojila enajst kolajn, po štiri zlate in bronaste ter dve srebrni. Pred njo so Norveška (20 kolajn, od tega 10 zlatih), Avstrija (24 kolajn) in Nemčija (16 kolajn). Glede na formo bi lahko orli prav na za Nemce domačem prizorišču zmanjšali razliko do tretjega mesta.
Najboljše države v poletih:
1. Norveška: 20 kolajn (10 zlatih, 6 srebrnih, 4 bronaste)
2. Avstrija: 24 kolajn (8 zlatih, 9 srebrnih, 7 bronastih)
3. Nemčija: 16 kolajn (4 zlate, 7 srebrnih, 5 bronastih)
4. Slovenija: 11 kolajn (4 zlate, 3 srebrne*, 4 bronaste)
5. Švica: 4 kolajne (3 zlate, 1 srebrna)
6. Finska: 16 kolajn (2 zlati, 6 srebrnih, 8 bronastih)
…
* Primož Ulaga je srebrno kolajno leta 1988 osvojil še pod jugoslovansko zastavo.
Dva velika favorita
Robert Hrgota je v Nemčijo, kjer se program začenja že z današnjimi treningi in kvalifikacijami, odpeljal štiri skakalce, med katerimi dva še posebej izstopata.
Domen Prevc glede na izjemno formo, ko ima v skupnem seštevku svetovnega pokala že skoraj 450 točk prednosti pred konkurenco, nosi breme prvega favorita, sploh ker vemo, da je že celo kariero odličen letalec, od marca dalje pa tudi svetovni rekorder. Lani je v Oberstdorfu dobil eno od dveh posamičnih tekem, na sosednji skakalnici pa je konec lanskega leta tudi končal slovensko prekletstvo brez zmag na prvi postaji novoletne turneje – ki jo je potem tudi zanesljivo osvojil.
Še boljši izplen ima na napravi Heinija Klopferja Timi Zajc. Kar štiri od petih kariernih zmag je dosegel v Oberstdorfu, najboljši je bil v letih 2019, 2022, 2024 in tudi lani. Ker mu v vitrinah s SP v poletih manjka le še posamična zlata kolajna, bo zagotovo storil vse, da premaga tudi rojaka in dopolni impresivno zbirko. Bi lahko prvič videli prvenstvo, na katerem bi Slovenija na posamični tekmi osvojila več kot eno odličje?
Ne gre pozabiti na Anžeta Laniška, trenutno petega skakalca svetovnega pokala, ki je v zadnjih letih naredil velike korake naprej v letenju in lani na zadnji tekmi v Planici tudi zmagal. Za četrto mesto za kvalifikacije in verjetno tudi ekipno tekmo pa se bodo na današnjih treningih udarili Rok Oblak, Žiga Jančar in Žak Mogel.
Spored SP v poletih, Oberstdorf 2026:
četrtek, 22. januar: 14.30 trening, 17.00 kvalifikacije
petek, 23. januar: 16.00 1. in 2. serija posamične tekme
sobota, 24. januar: 16.30 3. in 4. serija posamične tekme
nedelja, 25. januar: 16.15 ekipna tekma
