Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Z direktorjem tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih Sandrom Pertilejem smo se pogovarjali o Planici, njegovih visokoletečih ciljih za prihodnost skakalnega športa in seveda tudi Petru Prevcu.
Sandro Pertile v Planici zaključuje svojo četrto sezono na čelu direktorja tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih. Na položaju je nasledil legendarnega Avstrijca Walterja Hoferja, ki je omenjeno funkcijo opravljal skoraj tri desetletja. Nekdanji nordijski kombinatorec in športni funkcionar je tedaj za mnoge predstavljal precejšnjo neznanko, vendar hitro dokazal, da je kos velikim izzivom, ki jih prinaša vloga šefa smučarskih skokov.
Teh ni malo. Od podnebnih sprememb do usihajočega zanimanja za smučarske skoke. A Italijan je v pogovoru za Sportklub zagotovil, da se še kako dobro zaveda vseh težav, ki pestijo ta šport in med drugim spregovoril o visokoletečih načrtih in projektih, ki na trenutke zvenijo kot znanstvena fantastika.
Kakšno mesto zaseda Planica v svetovnem pokalu?
Zagotovo je vsaj med najboljšimi petimi prizorišči. Težko je primerjati vse naše organizatorje. Sam sem v luksuzni situaciji, saj sodelujem s številnimi odličnimi prireditelji iz prelepih krajev. Vsi imajo fantastičen pristop. Planica za nas pomeni sonce, toploto, zabavo in finale sezone. Za skakalce je to posvetilo celotni zimi. Sploh v tej sezoni so si tekmovalci to zaslužili. Za nami je fantastična sezona, z njo smo zelo zadovoljni. Obiskali smo vsa načrtovana prizorišča in povsod imeli res lepe tekme.
Pravite, da je bila sezona fantastična. Ni bila tako naporna kot lanska, a več je bilo tekem v hitrem zaporedju. Novoletna turneja, poljska turneja, norveška turneja …
Čeprav sezona ni bila tako dolga, pa je bila vseeno naporna. Turneje, potovanje iz ZDA na Japonsko … Naša naloga je, da vsako leto predstavimo nekaj novega. To je bila letos poljska turneja, tudi omenjenega potovanja okoli sveta že dolgo ni bilo. Bila pa je sezona letos polna vremenskih izzivov. Do novoletne turneje smo bili zelo srečni z vremenom, povsod je bilo stabilno. Potem pa smo imeli nekaj težav praktično na vseh tekmah. Za Borekom Sedlakom (asistenta direktorja tekem, op. p.) je zelo zahtevna zima, da je ohranil varnost tekmovalcev na prvem mestu, obenem pa zagotavljal še vznemirljive tekme.
Bi rekli, da so prav vremenske spremembe skupaj z globalnim segrevanjem največji izziv smučarskih skokov v prihodnosti?
Zagotovo eden največjih. A kot smo pred kratkim videli na tekmah celinskega in FIS pokala, lahko naše tekme izvedemo tudi v hibridni različici (ledena smučina, pristajanje na plastiki, op. p.). To smo preizkusili že v Wisli leta 2022. Prav zato ima naša disciplina med vsemi zimskimi športi najboljše možnosti za preživetje.
Kaj pa so drugi izzivi?
S podnebnimi spremembami se spreminja tudi veter. Zaradi višjih temperatur je v ozračju več elektrike in energije, kar povzroča močnejše vetrove. Skoki so glede tega zelo občutljivi, zato bomo skušali bolje zaščititi skakalnice. Toda če piha točno po doskočišču navzgor, te možnosti nimamo.
Obenem si želimo postati bolj globalen šport. Naš cilj je, da smo bolj dejavni tudi drugod po svetu, ne samo v Evropi. Drugače nima smisla, da se imenuje svetovni pokal. Prepričan sem, da so skoki šport, ki so lahko zanimivi tudi za Indijce, Kitajce in tudi bolj eksotične kraje. Zato bomo v prihodnosti morali pripraviti tudi tekme v dvorani, kjer se bo skakalo na snegu.
Kaj pa mobilne skakalnice, ki se jih večkrat omenja?
Tudi to je projekt. Trenutno se ukvarjam že s tretjo verzijo takšne skakalnice, ki bi dovoljevala skoke okrog 150 metrov. Potrebujemo pa investitorja. To so več kot sanje. V naslednjih treh, štirih letih bo prav zagotoviti ta sredstva največji izziv. Želim pa biti glede tega zelo jasen: dokler bomo lahko, bomo skakali na snegu. Moramo pa biti že zdaj odprti za hibridne tekme. Dolgoročno, za 10-20 let naprej, pa je načrt, da imamo začasna prizorišča s temi mobilnimi skakalnicami.
Torej verjamete, da je mogoče imeti skakalne tekme v Rio de Janieru, Dubaju ali Las Vegasu? Trenutno to zveni kot znanstvena fantastika.
Ko bomo imeli denar, je to izvedljivo v treh letih. Kot sem dejal, je trenutno glavni cilj najti vlagatelja. Je pa projekt trenutno že skorajda pripravljen za izvedbo.
O kolikšnem vložku govorite?
Vse skupaj bi znašalo 100 milijonov evrov. To je res visok vložek. A po drugi strani, toliko stane tudi novo olimpijsko prizorišče. Morda bi lahko v prihodnosti te začasne skakalnice uporabljali tudi na olimpijskih igrah. Seveda to pomeni, da se mora naš šport malce spremeniti, toda takšno ravnanje narekuje tudi trg. Ljudje si želijo več vznemirjenja in ekstremov. In to jim moramo ponuditi.
Za nas je pomemben tudi razvoj smučarskih poletov. Že letos pozno spomladi bomo verjetno sprejeli spremembo pravil, ki bi dovoljevala, da se letalnice poveča. V tem primeru bi se višinska razlika med zaletno smučino in dnom letalnice iz 135 metrov povečala na 140 metrov. To bi pomenilo, da bi lahko postavili nov svetovni rekord, kar zdaj zelo gotovo ni mogoče. Storiti moramo vse, da polete ohranimo kot formulo ena našega športa. Moramo pa vedeti, da je to zelo zahtevno. Skoki na 140-metrskih skakalnicah so za vse, na letalnici pač ne. Zato moramo biti na teh tekmah še posebej osredotočeni.
Če se vrnemo k načrtom o bolj globalnih skokih. Kako boste nacije, v katerih šport nima tradicije, prepričali v nasprotno?
Res je, tradicija je v zimskih športih zelo pomembna. Toda menim, da so skoki zelo atraktivni. In zato jih lahko uspešno predstavimo tudi v bogatih državah, kjer interesa zaenkrat še ni. Prav zato bi tukaj naredili obratno, kot veleva tradicija. Z velikimi dogodki na mobilnih skakalnicah bi privabili mlade. Predstavljate si, da bi takšen šov naredili v Riu de Janeiru pred 50.000 gledalci. Potem pa bi mladim skakalcem ponudili priložnost, da se preizkusijo na manjših mobilnih napravah. Prepričan sem, da bi lahko pritegnili veliko otrok. Seveda pa gre tudi pri tem za dolgoročni načrt. Morda bomo imeli v 10, 20 letih brazilskega tekmovalca v skokih. To bi nam močno odprlo vrata v svet.
Jasno podpiram našo tradicijo, toda če želimo zrasti, se moramo zavedati, da potrebujemo večji trg. To je zelo pomembno. Zato smo vložili toliko truda, da smo se vrnili v ZDA. Če je v Evropi potencialnih televizijskih gledalcev 160 milijonov, je ta številka v ZDA še enkrat večja. S tem bi pridobili še večje sponzorje, ti pa so tisti, ki vzdržujejo naše ekipe.
Vaše zamisli so deležne tudi precejšnjih kritik. Predvsem v smislu tega, da se zdijo neizvedljive.
Pripravljen sem nanje. Spoštujem vsa mnenja. A ponavljam, ne govorim o naslednjem letu, temveč o obdobju čez desetletje. Za kaj takega moraš imeti daljnoročno perspektivo, ki jo moraš imeti, če želiš izpeljati tako velikopotezen projekt. Če se sedaj ne začnemo pogovarjati, če sedaj ne začnemo načrtovati, kako bomo pripravljeni čez deset let? Morda se motim, a sem trdno prepričan, da če želimo biti močan in pomemben šport, moramo postati bolj globalni.
Zavedam se, da s takšno vizijo pri ljudeh, ki se osredotočajo na naš tradicionalen trg, izpadem kot norec. A na to sem pripravljen. Verjamem, da je moja vloga tudi ta, da gledam pet let vnaprej, kam se premika trg in kako se razvija naš šport. Ne smem biti v coni udobja in le čakati, da se stvari odvijajo same od sebe.
Skozi sezono je bilo veliko kritik na račun sprememb pravil. Kritiki vam očitajo, da se odvijajo prehitro.
Res je, lani je prišlo do veliko sprememb. Zavedamo se posledic, ki so jih prinesle in da so se marsikateri tekmovalci nanje težko prilagodili in pripravili. A izkušnje, ki smo jih pridobili v tej sezoni vsaj z našega vidika, so, da kljub povprečno bolj vetrovnim razmeram, ni prihajalo do težav. To pomeni, da je oprema še vedno solidna in ji lahko zaupamo.
Prav tako smo imeli letos tudi nekaj ekstremnih skokov. Najboljši primer je skok Andreasa Wellingerja v Wisli. Skočil je zelo daleč, a ni imel težav pri pristanku. Z vidika žirije smo skoke bolje nadzorovali. Prav tako pa so ekipe tako pametne, da ko jim odvzameš določeno prednost, začnejo razvijati druge stvari, da kompenzirajo.
Tudi to je zelo pozitivna plat smučarskih skokov. Smo zelo zanimivi za raziskave in inovacije. Podjetja, ki jih zanima razvoj, bi morala pogledovati tudi k nam.
Funkcijo direktorja tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih opravljate četrto sezono. Kakšne so vaše izkušnje?
Najprej naj delim z vami, da sem izredno srečen, da mi je bila ponujena ta priložnost. Vedel sem, da sem bil po Walterju eden od kandidatov za prevzem funkcije, a sem se zavedal, da so se za položaj potegovali tudi drugi izredno sposobni kandidati. Po štirih letih lahko rečem, da sem še vedno vesel, da imam to službo.
Tudi sodelovanje z ekipami, z organizacijskimi komiteji in televizijskimi postajami poteka dobro. Vedno sušam komunicirati z ljudmi. Sem zagovornik komunikacije. Če verjameš v dialog, je medsebojno razumevanje lažje, četudi imaš različna stališča.
Ta sezona je bila verjetno moja najlažja v zadnjih štirih letih, čeprav je bila zahtevna. A svoje naredijo tudi izkušnje, zato lažje prebrodiš vse težave. Imam srečo, saj sem obkrožen z dobrimi ljudmi, ki uspešno sodelujemo in se dobro razumemo.
Na začetku ste se soočali s številnimi izzivi, tudi pandemijo. Nenazadnje pa ste stopili tudi v velike čevlje, ki jih je za sabo pustil vaš predhodnik Walter Hofer.
Prav imate. A moj pogled je, da je pandemija covida-19 popolnoma spremenila svet. Ta je po pandemiji drugačen kot je bil pred tem. Vsaj v prvi sezoni sem pričakoval veliko primerjav z Walterjem, a to niti ni bilo mogoče, saj je bila sezona s covidom-19 nekaj povsem svojega.
Mislim, da se moj način delovanja razlikuje od Walterjevega. Bil je izredno karizmatičen in z ogromno izkušnjami, ki jih je pridobil v 30 letih. Sam prisegam na ekipno delo, saj sem rad del ekipe. Hkrati moram priznati, da sem od njega v roke prejel fantastično zapuščino. Kljub temu želim smučarske skoke dvigniti še na višjo raven, saj mora oseba, ki bo nasledila mene, v roke prejeti še nekaj boljšega, kot sem prejel jaz.
Pogovora ne moremo končati, da vas ne bi povprašali tudi o Petru Prevcu.
Bil sem presenečen, da zaključuje kariero. Morda bi njegovo odločitev lahko pričakoval lani, a ne letos. A obenem ga razumem. Ko imaš doma otroke in tekmuješ v tako tveganem športu, čutiš določen pritisk.
Peter je nedvomno eden najboljših ambasadorjev našega športa. Je izredno vljudna oseba, ki zna vedno postreči s pametnimi nasveti. Upam, da bo užival v teh trenutkih v Planici, saj si to zasluži. Počastila ga bo celotna država, kar si absolutno zasluži. Prav tako upam, da si bo malo odpočil, a bo vseeno še nekaj časa ostal del našega športa. Ima potencial, da deluje na različnih položajih, a se mora odločiti, kje. Ko sem se pogovarjal z njim, mi je dejal, da želi zgolj uživati v sezoni in bo o tem pričel razmišljati kasneje. A prepričan sem, da bomo v prihodnost našli mesto zanj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje