Šef smučarskih skokov odgovarja nezadovoljnim Slovencem

Smučarski skoki 31. Jan 20255:00 5 komentarjev
Sandro Pertile
Foto: Profimedia

Ideja o združevanju moškega in ženskega koledarja svetovnega pokala v smučarskih skokih že vse od začetka zime močno buri duhove. Dodatno poglavje je zgodba dobila v začetku tedna, ko so slovenska, avstrijska in japonska smučarska zveza na FIS naslovile pismo, v katerem ponujajo argumente proti združevanju. Mi pa smo za odziv na pismo in dodatna pojasnila vprašali direktorja moških tekem Sandra Pertileja.

V začetku novembra, slab mesec pred začetkom nove zimske sezone v smučarskih skokih, je smučarsko-skakalno javnost presenetila izjava direktorja moških tekem Sandra Pertileja, da bosta koledarja moških in ženskih tekem svetovnega pokala od sezone 2026/27 poenotena oziroma združena.

To je odprlo cel kup vprašanj, predvsem kaj to pomeni za prizorišča, ki trenutno gostijo le moške ali ženske tekme. Z negotovostjo so se spopadli predvsem kraji s srednjimi skakalnicami, ki jih na moškem koledarju praktično ni več, v ženskem svetovnem pokalu pa so pomemben deležnik.

Dober takšen primer je tudi skakalnica pod Rajhovko na Ljubnem ob Savinji, ki se je skupaj z avstrijskima Beljakom in Hinzenbachom, japonskim Zaom in še nekaterimi prizorišči znašla v nevarnosti izpada iz tekmovalnega koledarja. Prav zato so Smučarska zveza Slovenije, Avstrijska smučarska zveza in Japonska smučarska zveza v začetku tega tedna na Mednarodno smučarsko zvezo (FIS) naslovile skupni dopis, v katerem ponujajo argumente proti združevanju koledarja in želijo dodatne sestanke na to temo. Vse z namenom preprečitve, da bi najbolje obiskane tekme pri ženskah izpadle, nadomestile pa bi jih preizkušnje na ’moških’ prizoriščih, kjer zanimanje za ženske skoke ni vedno tako veliko.

Ljubno 2024
Foto: Uroš Skaza

Za dodatna pojasnila smo se obrnili na Pertileja, ki je že vse od začetka velik zagovornik te ideje. Italijan želi, kot pravi, s spremembami le poskrbeti za dodatno rast in razvoj ženskih skokov, v pogovoru za Sportklub pa je predstavil svojo vizijo.

Intervju: Sandro Pertile

Kako gledate na pismo, ki so ga slovenska, avstrijska in japonska smučarska zveza v začetku tedna poslale na Mednarodno smučarsko zvezo?

Razumem njihovo stališče, saj bomo s temi spremembami pomembno vplivali na interes nacionalnih smučarskih zvez. Zame takšen dopis ni presenečenje. Bolj bi bil presenečen, če ga na FIS ne bi dobili, saj bi to pomenilo, da je organizatorjem vseeno. Osebno imam drugačno mnenje. Moja naloga na položaju direktorja tekem je, da skrbim za nadaljnji razvoj smučarskih skokov, tako moških kot ženskih.

Omenjeni dopis bomo interno obravnavali, proces združevanja koledarjev je še vedno v teku, še vedno lahko določene stvari spremenimo in prilagodimo. Še enkrat pa poudarjam, da je moja naloga poskrbeti za mednarodni razvoj našega športa. To me vodi pri vseh potezah.

Zveze so vaše besede iz zapisnika oktobrskega sestanka, kjer naj bi dejali, da je svet FIS koledar že dokončno sprejel, javno označile za neresnične, celo vašo izmišljotino.

To nikakor ne drži, ničesar si nisem izmislil. Jaz zgolj sledim internemu procesu razvoja smučarskih skokov že od pomladi 2024. Če želijo zveze prst usmeriti v nekoga, jim to brez težav prepuščam. Toda obenem morajo biti v teh debatah iskrene. Tematika o združevanju moškega in ženskega svetovnega pokala ni nova, o tem smo se na sestankih pogovarjali že po koncu lanske sezone. Preseneča me, da so odprto pismo na FIS poslali šele zdaj.

Sandro Pertile
Foto: Profimedia

Kako daleč pa je ta proces trenutno? Kdaj bomo imeli dejanski koledar za sezono 2026/27?

Okviren koledar za naslednjo sezono imamo po navadi začrtan jeseni leto prej, osnutek pa je znan približno 18 mesecev prej. Torej imamo še vedno čas za spremembe. Kot že rečeno, se trudim za čim boljše pogoje za mednarodne ženske smučarske skoke. Tako na tem položaju ne morem vedno slediti vsem željam nacionalnih zvez. Razumem, da je ta proces zanje zelo pomemben, tudi za nas je velik izziv. V naslednjih mesecih bom s pogovori skušali najti najboljšo možno rešitev za vse.

Če ste lahko bolj konkretni. Kaj bi združen koledar pomenil za Ljubno, ki je lani v dveh dneh privabil 16 tisoč navijačev? In podobne srednje skakalnice, kjer zdaj tekmujejo dekleta.

Razumem ta pogled, toda na drugi strani imamo dekleta, ki si želijo že v kratkem leteti v Planici. Kako bomo kombinirali tekme na normalnih, srednjih skakalnicah s tekmami na letalnicah, je prav tako vprašanje. Če želimo, da bodo tudi ženske imele več letalskih tekem, moramo podpreti takšen proces, saj morajo biti pripravljene na letenje.

Na drugi strani je naš cilj tudi, da ohranimo ženske tekme tudi na srednjih napravah. Dejstvo je, da je tudi z moškega vidika združevanje koledarjev lahko velik izziv. A prepričan sem, da si vsi želimo najboljšega razvoja ženskih skokov, ki imajo pomembno vrednost v celotni družini tega športa.

Ljubno navijači
Skakalna evforija na Ljubnem. Le še letos in prihodnje leto? Foto: Uroš Skaza

Letos so moški in ženske ob enakem času že bili oziroma bodo zbrani na sedmih prizoriščih: v Lillehammerju, Engelbergu, ta konec tedna v Wilingenu, do konca sezone pa še v Lake Placidu, Oslu, Vikersundu in Lahtiju. Po Pertilejevih načrtih bo takšnih prizorišč v prihodnji sezoni 10, v poolimpijski zimi 2026/27 pa naj bi bil koledar že poenoten.

Že v tej sezoni moški in ženske skačejo na sedmih prizoriščih istočasno. Kaj pa se bo zgodilo, če določene moške postaje, recimo Ruka ali Zakopane, ne bodo želele gostiti tudi ženskih preizkušenj?

Pogovarjal sem se z vsemi organizacijskimi komiteji moških tekem o procesu združevanja koledarja. Vsi so pripravljeni na to.

Torej so vsi organizatorji moških tekem pripravljeni gostiti tudi ženske?

Vsaj načeloma ni bilo nobenega nasprotovanja. Nekaj skrbi imajo na Poljskem, kjer pogrešajo močno žensko reprezentanco. Toda proces je jasen, tudi za novoletno turnejo. Od leta 2026/27 si želimo imeti takšen dogodek tudi za ženske.

novoletna turneja zlati orel
Kmalu tudi ženske v boj za zlatega orla novoletne turneje? Foto: Profimedia

Čez dve sezoni potemtakem tudi ženske čaka novoletna turneja s štirimi skakalnicami?

Poleti smo bili med pregledi in inšpekcijami vseh skakalnic zelo jasni v pogovorih z organizatorji. Sam sem imel klice in sestanke z vsemi organizacijskimi komiteji v moškem svetovnem pokalu, Čika Jošida (direktorica ženskih tekem, op. p.) pa se je pogovarjala z vsemi organizacijskimi komiteji ženskega svetovnega pokala. Vsem je bilo jasno povedano, kakšen proces se dogaja. Da bomo v sezoni 2025/26 še imeli tekme na srednjih skakalnicah za ženske, za sezono pozneje pa FIS – ne samo midva z Jošido kot direktorja tekem – želi imeti združen koledar tekem. Podobno kot številne druge zimske discipline, kot so biatlon, smučarski tek, deskanje na snegu … To je bilo vsem jasno povedano, vsi so bili obveščeni vnaprej.

Kako so novico sprejeli na Ljubnem, smo že novembra preverili pri predsedniku tamkajšnjega organizacijskega komiteja Rajku Pintarju. 

Omenili ste nekaj zimskih športov, ki imajo združen koledar. Adam Malysz, direktor poljske smučarske zveze, pa je v kritiki te ideje omenil alpsko smučanje, ki je z združenim koledarjem poskušalo, a so šli nato odgovorni v drugačno, prav tako uspešno smer.

In prav to je pomemben vidik naših sestankov in procesa v naslednjih mesecih. Če ugotovimo, da združen koledar ni dobra ideja, vedno lahko odstopimo. A potem sledi veliko tveganje, da ženski smučarski skoki postanejo zelo majhna, obrobna disciplina. In o tem bi morali v skakalnih krogih prav tako razmisliti. Dejstvo je, da imajo ženski skoki brez moških skokov zelo omejene možnosti za rast in razvoj.

Moški na srednjih skakalnicah praktično nimajo več tekem, po novi ideji bi izginile tudi z ženskega koledarja. Še vedno pa so v programu svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. Obstaja ideja, da bi se tudi od tam umaknile?

Zares ne. Na drugi strani imamo zanimivo idejo iz Planice , da bi v program klasičnih svetovnih prvenstev vključili smučarske polete. To je del razvoja skokov. Moramo biti odprti za nove možnosti oziroma se o njih vsaj pogovarjati.

Sam tekem na srednjih napravah nikoli ne bi povsem izključil. Vsak si lahko zamisli koledar po njegovih željah, toda moramo biti realni. Zelo malo ljudi bi tekme na srednjih skakalnicah vključilo v svoje ideje, vsaj med vikendom ne. Če bi odprli možnost, da imamo več tekem tudi med tednom, pa bi bila zgodba drugačna.

Potem pa je še druga plat zgodbe. Vprašajte Niko Prevc, ali si želi leteti v Planici ali skakati na Ljubnem. Seveda bo rekla, da si želih obeh tekem, a če bi morala izbrati, bi izbrala Planico. Tudi dekleta namreč, tako kot fantje, želijo skakati čim dlje.

Nika Prevc Planica 2024
Nika Prevc je na srednji skakalnici v Planici prejela veliki kristalni globus. Bo skupaj s kolegicami kmalu dobila priložnost tudi na sosednji letalnici? Foto: Aleš Fevžer

Kako pa komentirate argument iz večkrat omenjenega pisma, da se v primeru slabih vremenskih razmer na združenem prizorišču prednost daje moškim tekmam?

To nikakor ni res, kaj takšnega se še nikoli ni zgodilo. Tudi v letošnji sezoni v Engelbergu ne. Z veseljem bi sedel za mizo z ljudmi, ki so napisali in podpisali to pismo. Vedno sem odprt za pogovore in razlage. Kakšna je sploh trenutna ideja. Zavedamo se, da bi ob združenem koledarju morali storiti nekaj prilagoditev glede formata oziroma urnika, ob trenutnem združevanje ni realno. Na tem že delamo.

Besede v pismu so besede ljudi, ki na skoke gledajo le skozi očala sedanjosti, ne vedo pa, da mi dnevno delamo na razvoju skokov tudi za prihodnost. Žalosten sem, da namesto da bi se pogovarjali z mano oziroma ljudmi na FIS, le ustvarjajo različne scenarije. Vedno sem pripravljen na pogovore. Spoštujem drugačno mnenje, toda to počnejo, ne da bi poslušali mojo idejo. Nato pa delajo zaključke, ki so daleč od realnosti.

Pismo so v imenu treh nacionalnih zvez podpisali Keniči Mijazava (generalni sekretar Japonske smučarske zveze), Christian Scherer in Mario Stecher (generalni sekretar in športni direktor smučarskih skokov pri Avstrijski smučarski zvezi) in Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije.

Omenili ste drugačne formate, urnike tekmovanj. Lahko poveste kaj več o tem?

Še vedno mora večina tekem, tako moških kot ženskih, potekati ob sobotah in nedeljah. Ob teh dneh najlažje privabiš gledalce. V mislih sem imel spremembe formata v smislu števila tekmovalcev. Da bo še bolj pomembna kvaliteta. Moderni svet se odvija vse hitreje in hitreje, tudi v nogometu se pogovarjajo o skrajšanem času trajanja tekme.

Torej govorite o manj športnikih, ki bi napredovali iz kvalifikacij na tekmo?

Bolj se pogovarjamo že o omejenem številu skakalcev v kvalifikacijah. Za nas so kvalifikacije, ki jih moramo izvesti v nedeljo pred tekmo, vedno velik izziv. Sploh v primeru slabega vremena. Vedno obstaja tveganje, da bomo morali tekmo odpovedati. Naš šport moramo razvijati, nekaj takšnega smo v preteklosti že počeli. Novoletne turneje smo začenjali s 110 skakalci, nato pa se je ta številka postopno zmanjšala na 50. Morda je čas, da to spet spremenimo.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Priporočeno vsebino