Medtem ko se v norveškem Oslu danes z dvema posamičnima tekmama – žensko ob 14.30 in moško ob 16.40 – nadaljuje svetovni pokal v smučarskih skokih, smo preverili statistiko diskvalifikacij v tekoči sezoni pri moških. Odgovore, zakaj so Slovenci tik pod vrhom neslavne lestvice, nam je pomagal najti vodja skakalne panoge na Smučarski zvezi Slovenije Gorazd Pogorelčnik.
Moška skakalna karavana se je v tej zimi do Osla, kjer bo danes na sporedu ena od dveh posamičnih tekem, merila na 17 različnih prizoriščih (poleg svetovnega pokala še na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu in na olimpijskih igrah v Predazzu). Pregled rezultatov pokaže, da so po vključno Lahtiju na vrhu lestvice diskvalifikacij Kazahstanci s sedmimi izključitvami, drugo mesto pa si s petimi delita Finska in Slovenija. V statistiko so vštete tako kvalifikacije kot tekme.
V vrstah Roberta Hrgote je brez dveh uvrstitev na nemškem delu novoletne turneje ostal Timi Zajc, v Saporu je bil diskvalificiran Žiga Jančar, na poletih na Kulmu Anže Lanišek, pred tednom dni v Lahtiju pa še najboljši skakalec zime Domen Prevc.
Lestvica diskvalifikacij med skakalci (po Lahtiju):
7: Kazahstan
5: Finska, Slovenija
4: Norveška
3: Turčija, Italija Romunija
2: Kitajska, ZDA, Japonska, Avstrija
1: Slovaška, Kanada, Bolgarija, Estonija, Poljska, Koreja, Ukrajina
0: Nemčija
Zakaj je Slovenija tako visoko?
“Normalno je, da če naše skakalce preverjajo trikrat več kot nekatere iz drugih držav, je tudi možnost, da pride do kakršnekoli napake znotraj opreme, toliko večja. Pa naj gre za telesno težo, dolžino dresa ali čevljev. Zato pri tej statistiki manjka še podatek, kolikokrat je bil posamezen skakalec na kontroli. Če bi ga imeli, bi videli, da je pet slovenskih diskvalifikacij še malo glede na ostale nacije. Težko pa rečem, zakaj imamo mi pet diskvalifikacij, drugi pa nič. Dejstvo pa je, da je bil Domen od začetka sezone pregledan po praktično vsakem tekmovalnem skoku,” nam je dejal vodja panoge za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo pri SZS Gorazd Pogorelčnik.
In dodal, da seštevka vseh nadzorov trenutno nima niti sam, pač pa ga v reprezentancah prejmejo na sestankih po sezoni. Letos bo to 10. aprila.
Gorazd Pogorelčnik. Foto: Aleš Fevžer
Bolje je, a se še da izboljšati
Naš sogovornik poudarja, da privilegij imeti najboljša skakalca tako v moški kot ženski konkurenci že avtomatsko pomeni večje število kontrol tudi za njune ekipne kolege. “A kontrolorji se držijo dogovorjenih pravil, vse skupaj deluje.” Kljub temu je Pogorelčnik prepričan, da je pri nadzoru opreme še veliko prostora za napredek.
“Moje mnenje je, da bi se morala bolj obširna kontrola izvajati na vrhu zaletišča. To je ena od opcij. Vse skupaj bi bilo lažje, saj se ne bi zgodilo, da nekdo zmaga na tekmi, je na podelitvi rož, potem pa ga čez 15 minut diskvalificirajo. Lažje je pogrešiti tistega, ki ne dobi dovoljenja za nastop že zgoraj. Na vrhu se nadzira samo razkorak pri dresu, ampak ravno zaradi te kontrole je prišlo na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu do Domnovih pobeglih smuči. Nekaj stvari znotraj pravil je treba urediti. Ampak kontrola teče bolje kot v preteklih sezonah. Tudi zato, ker so med kontrolorji ljudje, ki so prej delovali v reprezentancah, tako da poznajo svoje delo. In kako so nekatere nacije prej iskale prednosti. Zato je tega zdaj veliko manj.”
Kontrolor Mathias Hafele. Foto: Profimedia
Vsaj nekaj dobrega
Se je po aferi pobeglih smuči med ekipno tekmo šampionata v Oberstdorfu kaj spremenilo? “Znotraj pravil ne, v praksi pa. Že na naslednjih tekmah, tudi na olimpijskih igrah, so skakalce in skakalke večkrat opozorili, da so na vrhu skakalnic ljudje, ki med kontrolo dresa pridržijo smuči. Ampak tukaj je treba bolj natančno napisati pravila. Že z držali bi bilo veliko lažje. V Oberstdorfu nič od tega ni bilo. Tam je zelo ozko zaletišče, bila je gneča … Domnu se je pač zgodilo, kar se je. Kaj takšnega sem do takrat videl le na treningu.”
“To se hitro zgodi, saj se telo spreminja. Čez noč se ne spremeni obseg roke ali noge, na dnevni ravni pa se lahko za centimeter ali dva spremeni obseg v predelu trebuha. Zato je treba ves čas izvajati meritve, po potrebi pa popravljati drese. Prav pri teh je največ diskvalifikacij, lahko pa se zgodi tudi kaj takšnega, kot se je Niki Prevc v Wisli ali Domnu Prevcu v Lahtiju, ko sta bila za 0,1 kg prelahka. To je malce čudno,” je o tej temi najprej dejal Pogorelčnik.
Fotografija je simbolična. Foto: Profimedia
Nato pa nadaljeval: “Seveda se nam zdi neumno, ko nekoga diskvalificirajo zaradi 100 gramov. Ja, Domen je bil izven zapisanih okvirjev. Toda že tehtnica ima v navodilih za uporabo zapisano, da ima od 0,05 do 0,1 kg odstopanja oziroma relativne napake. Vprašaš se, če je to smiselno. Naslednji dan je bil zaradi iste stvari diskvalificiran tudi Ren Nikaido. Pa čeprav vemo, da takšna kršitev ne enemu ne drugemu ne prinese niti 20 centimetrov pri dolžini skoka.”
To je manj kot mala potreba
Po njegovih besedah se je po Lahtiju marsikdo obregnil ob početje slovenske vrste, češ če orli na tekmah nimajo tehtnice.
“To se da preprečiti. Problem je, da bi morale biti tehtnice ves čas uravnane, a se veliko premikajo in prenašajo. V garderobi pod skakalnico imamo Slovenci na vseh prizoriščih na voljo tehtnico, fantje in dekleta težo ves čas preverjajo. A včasih se lahko zgodi, da pride do kakšnih odstopanj. Tehtnice – imamo enako kot nadzorniki Mednarodne smučarske zveze – imajo sicer že v osnovi relativno napako oziroma odstopanje. Tu pa je še drugi razlog: če gre kdo na vrhu zaletišča na malo potrebo, ne govorimo o 100 gramih, ampak je lahko hitro 0,3 kg ali več. Enako je pri ogrevanju, ko skakalci lahko izgubijo 50 gramov zaradi potenja. Takšne stvari se kontrolirajo, a kakšen dekagram lahko hitro uide.”
Foto: Profimedia
Kako deluje razmerje telesna masa : dolžina smuči
“Indeks telesne mase (ITM oziroma BMI, op. p.) je natančno določen, glede na to je treba dosegati neko dolžino smučino. Če skakalec tega BMI-ja ne dosega, je treba krajšati smuči. En kilogram telesne teže manj pomeni tri centimetre manj pri dolžini smuči: 0,3 kg je en centimeter, dodatnih 0,3 kg še en centimeter in naslednjih 0,4 kg je še en centimeter,” nam je pojasnil Pogorelčnik.
Teža po začetku zime upade
“V sezono pridejo vsi tekmovalci in tekmovalke z viškom kilogramov. Po nekaj tednih potovanj, tekem in napornega ritma pa telesna teža upade za kilogram ali dva. Potem je težko popravljati dolžino smuči, sploh na terenu. Vsaj ne isti konec tedna. Pa še smuči se razlikujejo od para do para. Po menjavi smuči traja nekaj časa, da se skakalec povsem prilagodi nanje. Zato se izogibamo prepogostim menjavam. Pri prehrani se pazi, da skakalci niso povsem na meji, da imajo nekaj 100 gramov v plus. Pri tem v praktično vseh ekipah pomagajo tudi nutricionisti,” je o vprašanju telesne teže odgovoril vodja panoge.
Bolj stroga pravila?
Ob tem se sicer pojavlja dvom, da se ne bi zgodilo podobno kot v športnem plezanju, kjer so bili športniki in športnice v lovu za vrhunskimi rezultati podvrženi pretiranemu hujšanju. Na to je zelo glasno opozorila slovenska zvezdnica in najboljša plezalka vseh časov Janja Garnbret.
“Na dolgi rok zagotovo ni dobro, če se gre v ekstreme telesne teže. Meja mora obstajati, a treba bo postaviti še dodatna pravila, da ne bi šli tekmovalci s telesno težo še nižje. Sploh pri ženskah, kjer je minimalna telesna teža lahko še bolj neugodna. Treba je sprejeti dodatne ukrepe. Nekoč teh omejitev sploh ni bilo, a morda jih je treba postaviti še bolj rigorozno,” nam je dejal Pogorelčnik.
Fotografija je simbolična. Foto: Profimedia
Zavrnjen predlog
Na tem področju je pred dvema letoma pobudo ponudila Slovenska smučarska zveza s predlogom, da se pod določenim indeksom ITM – Svetovna zdravstvena organizacija priporoča indeks 21 -, recimo pri indeksu 20, smuči bolj restriktivno krajšajo. Da en kilogram ne bi bil več tri centimetre, ampak že pet centimetrov. Potem bi bile smuči pri določenem indeksu tako kratke, da bi bilo praktično že nemogoče skakati. Zato bi bila edina opcija, da skakalec/skakalka pridobi na telesni teži. A je bil predlog zavrnjen.
“O teh stvareh se pogovarjamo. Naš predlog ni bil sprejet s pojasnilom, da pustimo stvari nespremenjene do konca tega olimpijskega obdobja. Verjamem, da se bomo o tem pogovarjali na letošnjih spomladanskih sestankih. Težava ponujene ideje so sicer skakalci in skakalce, ki so izrazito lahki že po naravni poti. Te je treba zaščititi, saj bi jih z restriktivnim krajšanjem smuči onemogočili. Zato je treba najti neko srednjo pot,” je zaključil Pogorelčnik.
Foto: Profimedia
Milimeter ali dva sta zanemarljiva
Timi Zajc pa je bil na novoletnih tekmah v Oberstdorfu in Garmisch-Partenkirchnu dvakrat diskvalificiran iz drugačnih razlogov, ne zaradi teže – zaradi treh oziroma štirih milimetrov predolge hlačnice dresa.
“Milimeter ali dva pri dresu ne vplivata na končni rezultat pri posamezniku. Če bi bila noga daljša za pol centimetra ali en centimeter, kar bi pomenilo krajši razkorak, pa to pomeni že deset ali več kvadratnih centimetrov. To pa ni več zanemarljivo. Nismo samo mi na meji, čeprav so nekateri raje bolj na varnem. Ob tem je treba biti zelo pozoren, saj se dresi ob več vlage in višjih temperaturah skrčijo. Tudi zato so naši fantje raje nekaj milimetrov na varni strani. Zato se v prihodnje to ne bi smelo ponavljati. Je bilo pa tega več na začetku sezone, potem pa vedno manj,” je o tem dodal Pogorelčnik.
Foto: Egon Parteli
Diskvalifikacije po prizoriščih (vključno s SP v poletih in OI):
Lillehammer:
FINSKA (Kasperi Valto)
TURČIJA (Arda Fatih Ipciouglu)
SLOVAŠKA (Hektor Kapustik)
NORVEŠKA (Isak Andreas Langmo)
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!