Tudi vodja ve, kdo so slovenski favoriti: Ni treba biti genij, da ...

Foto: Guliverimage

Čez manj kot dva tedna se bodo na severu Italiji začele zimske olimpijske igre. Kot vemo od torka, bo slovenske barve tam zastopalo 37 športnic in športnikov. Zakaj je številka manjša kot pred štirimi leti in za koliko sivih las je razdrobljenost lokacij poskrbela za vodilne pri Olimpijskemu komiteju Slovenije (OKS), smo se pogovarjali z vodjo slovenske odprave Blažem Perkom.

Na prihajajočem vrhuncu zime bomo spremljali osem različnih športnih panog v 16 različnih disciplinah. Slovenija bo, kot je OKS potrdil v torek, svoje predstavnike imela v alpskem smučanju, biatlonu, deskanju na snegu, nordijski kombinaciji, smučarskih skokih in smučarskih tekih. Skupno bo pri zahodnih sosedih tekmovalo 37 športnic in športnikov.

25 od teh jih je izvršni odbor OKS potrdil že na zadnji seji izvršnega odbora sredi januarja, dodatnih 12 pa jih je po pooblastilu odbora in zaključku kvalifikacijskega obdobja imenoval vodja odprave Blaž Perko.

Direktorjea sektorja za šport pri OKS in nekdanjega generalnega sekretarja OKS smo prosili za nekaj pojasnil glede zadnjih odločitev, predvsem v smislu, zakaj je reprezentanca v primerjavi s Pekingom manjša za pet športnikov in zakaj se je Slovenija odpovedala eni kvoti pri alpskem smučanju.

Zanimalo pa nas je tudi, kako na zahtevnost priprave projekta vpliva velika geografska razpršenost lokacij, saj prizorišča različnih športov ločijo večurne vožnje z avtomobili.

Intervju: Blaž Perko

25 športnikov in športnic za ZOI 2026 ste potrdili že na seji izvršnega odbora OKS 13. januarja, naknadnih 12 pa ste jih po končanem kvalifikacijskem obdobju imenovali vi. Koliko športnikov in športnic je bilo v igri za ta zadnja mesta?

Mi smo dobili predloge Smučarske zveze Slovenije (SZS), kjer so jih izbrali glede na izpolnjene pogoje. Na OKS smo predlagano pregledali in potrdili. Ni pa tako, da je bilo v igri še 25 športnic ali športnikov. So se pa v vsaki panogi oziroma disciplini še borili za ta mesta, recimo v biatlonu ali pri ženskih skokih, kjer smo čakali tekme v Zau.

Ena kvota za alpsko smučanje je ostala neizkoriščena. Zakaj?

V vsaki posamezni disciplini alpskega smučanja ima država možnost nastopiti z maksimalno štirimi predstavniki. Pri ženskih smučarkah imamo pet slalomistk, tako da bi bila ena preveč, zato je SZS ni predlagala (govora je o Anji Oplotnik, op. p.)

Končna številka znaša 37 športnikov in športnic. Najmanjša po Torinu 2006 (34). Tudi v Vancouvru (2010 – 47) in Pekingu (2022 – 42), ko zraven ni bilo hokejske reprezentance, je bila višja. Na račun česa?

Razlogi so različni. Recimo pri moških skokih je kvot manj, ker ni več klasične ekipne tekme, tam smo vedno imeli tudi eno rezervo – torej pet skakalcev namesto treh kot letos. Nižja je tudi številka pri alpskem smučanju, kjer bo letos zgolj osem tekmovalcev, na zadnjih igrah pa jih je bilo deset ali enajst. V teh dveh primerih je osip največji.

Število slovenskih športnikov na ZOI:

Albertville 1992: 27, Lillehammer 1994: 22, Nagano 1998: 34, Salt Lake City 2002: 40, Torino 2006: 34, Vancouver 2010: 47, Soči 2014: 66, Pjongčang 2018: 71, Peking 2022: 42, Milano/Cortina 2026: 37

Je pa to dokončni seznam?

Tako je, mi smo število kvot že potrdili pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS). Zdaj je v teku obdobje realokacije kvot – tisto, ki smo jo mi pri alpskem smučanju prepustili, bo dobila naslednja država, ki je bila na vrsti za nami. Zadnji rok za te spremembe je 26. januar. Takrat bomo na posamezne športe poimensko prijavili tekmovalce in tekmovalke.

Kaj pa nepredvideni dogodki?

Po 26. januarju so zamenjave mogoče samo na podlagi poškodb ali bolezni. Temu mehanizmu pravimo pozna menjava športnika (ang. late athlete replacement), ko so na podlagi zdravniških potrdil menjave še izvedljive. To se da zamenjati do tehničnega sestanka pred posamezno tekmo.

Olimpijski skakalnici v Predazzu. Foto: Profimedia

Igre v Milanu in Cortini so verjetno velik logistični zalogaj, saj so prizorišča razdrobljena po vsej severni Italiji.

Prva težava je, da so razpršene na več lokacijah, na treh oziroma štirih makroenotah. Pri različnih kombinacijah prisotnosti različnega podpornega osebja moramo upoštevati še velike vmesne časovne vložke. Zdravstveno osebje je treba hkrati zagotavljati na več lokacijah, a število akreditacij za reprezentanco tega ne omogoča, saj so vezane na skupno število športnikov – manj kot je športnikov, manj je spremljevalnega osebja. To je kar dolg proces, ni enostavno.

Zato je še toliko bolj pomembno načrtovanje, kje bo kdo kakšen dan prisoten in sestavljati urnik. V to pa potem všteti še njihove namestitve in prehrano. Upoštevati vse to in pripraviti podrobne načrte je kar težko, že zdaj iz Ljubljane, kaj šele na prizorišču.

Prav zato se sam z dvema pomočnikoma že ta teden v sredo odpravljam v Italijo v izvidnico. Sam bom nastanjen v Cortini d’Ampezzo, kjer bom pokrival Cortino (ženske alpske smučarke, op. p.) in Anterselvo (biatlon, op. p.), kolega bo v Bormiu (moški alpski smučarji, op. p.), kjer bo imel čez še Livigno (deskarji na snegu, op. p.), tretji pa bo v Predazzu, kjer bo skrbel za skoke, kombinacijo in teke (v Teseru, op. p.). Prevzeli bomo stvari in v živo pregledali vse, preden pridejo športniki. Da se prilagodimo na razmere in ukrepamo, če kaj ne bo, kot mora biti. Nekaj lahko piše v dokumentih, v praksi pa je drugače.

So pa prizorišča vsaj blizu Slovenije, dosegljiva z avtomobilom, kar verjetno vsaj malo olajša situacijo?

Je malce lažje, sploh če bo treba kaj dopolnjevati oziroma bi bilo treba kaj dostaviti iz Slovenije. To je za nas zagotovo prednost.

Omenili ste, da je sestava celotne odprave in načrtovanje dolgotrajen proces. Od kdaj ste s tem resno ukvarjate?

Intenzivno smo se s tem začeli ukvarjati po zaključku lanske zimske sezone, ko smo približno vedeli, koliko športnikov bomo imeli na igrah. Prvi korak je bil sicer že kvalifikacijski turnir hokejistov avgusta 2024, ko je postalo jasno, da slovenske hokejske reprezentance v Milanu ne bomo videli. Okvirna številka je bila tako pri štiridesetici.

Po lanski zimski sezoni smo se redno sestajali s SZS, ki je kmalu ostala naša edina sogovornica, saj v drugih športih nimamo predstavnikov. Nekako je vse skupaj trajalo osem mesecev.

Vi boste vodja odprave prvič?

Formalno ja, v vlogi pomočnika pa sem na igrah zraven že od Vancouvra 2010. V preteklih izvedbah je OKS za vodjo odprave protokolarno imenoval prepoznavnim nekdanjim športnikom. Mi pomočniki pa smo počeli isto kot zdaj, le da smo imeli drugačen naziv.

Kaj je v tej vlogi najtežje, kaj predstavlja največji izziv?

Najtežji so nepredvideni dogodki ali zapleti, ko se je treba odločati in reagirati v hipu. Takšni primeri so na primer poškodbe. Padec Petre Majdič v Vancouvru 2010 je že takšen primer, ko smo morali v kratkem času narediti veliko stvari. Na srečo smo imeli takrat prvič v ekipi pulmologa. Pa dopinški primer Žige Jegliča v Pjongčangu 2018.

Takšne stvari so zelo občutljive, saj se je treba odzvati res hitro, obenem pa paziti na veliko dejavnikov. Vse ostalo, o čemer sva govorila prej, pa je naša služba. Izkušnje pomagajo, treba je imeti tudi nekaj znanja in pričakovanj.

Petra Majdič je po padcu na ogrevanju Vancouvra spisala pravljico in kljub zlomljenim rebrom prišla do bronaste kolajne. Foto: Profimedia

Za konec morda še tisto najbolj nehvaležno vprašanje: mediji in navijači imamo visoka pričakovanja. Kaj si vi želite oziroma kaj pričakujete?

Tudi pri načrtovanju iger na OKS vedno gledamo na to, v katerih športnih disciplinah imamo realne možnosti za osvajanje kolajn. Predvsem na podlagi preteklih rezultatov.

Ni treba biti genij, da ugotovimo, da na ZOI 2026 zagotovo imamo realne možnosti, saj bodo tam tekmovali športniki, ki so v tej in preteklih zimah posegali po najvišjih mestih in takšni, ki so že osvajali odličja na prejšnjih igrah. Zato smo zelo prepričani, da se bomo tudi iz Italije vrnili s kolajnami. Eno, dvema, petimi … To pa je nehvaležno napovedovati, saj se lahko hitro obrne. Lahko pa se zgodi Soči, ko medalje kar dežujejo. Ampak kaj takšnega se ne da predvideti.

Močni ekipi imamo predvsem v skokih, pri smučanju računamo na Ilko Štuhec in Žana Kranjca. Deskanje je panoga, ki je izkušenim naklonjena, potem pa še biatlon, kjer je Jakov Fak človek za velike tekme. Najmanjša pričakovanja imamo za smučarske teke in kombinacijo, a že nastopi so lahko v pomoč za razvoj panoge.

Olimpijska reprezentanca Slovenije Milano/Cortina 2026

Alpsko smučanje

Ženske: Ana Bucik Jogan, Ilka Štuhec, Lila Lapanja, Nika Tomšič, Caterina Sinigoi
Moški: Miha Hrobat, Žan Kranjec, Martin Čater

Biatlon

Ženske: Polona Klemenčič, Anamarija Lampič, Lena Repinc, Manca Caserman
Moški: Jakov Fak, Miha Dovžan, Lovro Planko, Anton Vidmar, Matic Repnik

Deskanje na snegu

Ženske: Gloria Kotnik
Moški: Žan Košir, Rok Marguč, Tim Mastnak

Nordijska kombinacija

Moški: Vid Vrhovnik, Gašper Brecl

Smučarski skoki

Ženske: Nika Prevc, Nika Vodan, Katra Komar, Maja Kovačič
Moški: Anže Lanišek, Domen Prevc, Timi Zajc

Smučarski teki

Ženske: Anja Mandeljc, Tia Janežič, Neža Žerjav, Lucija Medja
Moški: Vili Črv, Miha Šimenc, Nejc Štern