Zimski klic po spremembah: kdo se bo oglasil in komu se ni treba

Foto: Aleš Fevžer

Zimska sezona 2023/24 je kljub preštevilnim izzivom, predvsem vremenskih, v domove slovenskih navijačev in navijačic prinesla veliko športnega veselja. Največkrat so za uvrstitve na oder za zmagovalce poskrbeli skakalci in skakalci, ki so še utrdili primat trenutno najuspešnejše zimske discipline pri nas.

Ob vstopu v april in dokončnemu zaključku zime smo se poglobili v slovensko statistiko zadnjih petih sezon v petih športnih panogah: alpskem smučanju, smučarskih skokih, smučarskih tekih, biatlonu in deskanju na snegu.

Odločitev o novem smučarskem šefu je padla v Planici

Alpsko smučanje

4. Apr 2024 4

Alpsko smučanje

4. Apr 2024 4

Peter Prevc, kot ga še ne poznate: “Takrat bi samemu sebi prisolil klofuto”

Smučarski skoki

31. Mar 2024 1

Smučarski skoki

31. Mar 2024 1

Medtem ko številke v nekaterih disciplinah kar kričijo po spremembah – v alpskem smučanju se te že dogajajo -, pa bodo druge v prihodnjih letih skušale le nadaljevati pozitiven trend. Sploh s pogledom vnaprej, ki po edinem letu v štiriletnem olimpijskem ciklusu brez velikih tekmovanj (izjemi sta biatlon in smučarski poleti) že v naslednji sezoni prinaša panožne šampionate, čez slabi dve leti pa zimske olimpijske igre v Cortini d’Ampezzo in Milanu.

Tudi ob uspehih so si nastavili ogledalo

O tem, kateri šport je zadnja leta v Sloveniji najuspešnejši v družini zimskih, ni nobenega dvoma. To potrjujejo že tabele kolajn z zadnjih velikih tekmovanj, to pa so smučarski skakalci in skakalke potrdili tudi v pravkar končani sezoni. Skupno so nabrali kar 41 uvrstitev na stopničke, od tega so jih 20 prispevali moški, 21 pa ženske.

Sistem in hierarhija z državnim panožnim centrom v Kranju več kot delujeta, zato se za prihodnost skokov ni treba bati. Še posebej so lahko nad podmladkom zadovoljni v ženski konkurenci, kjer ima nova dobitnica velikega kristalnega globusa Nika Prevc pred seboj vsaj še desetletje na najvišji ravni. Tudi povprečna starost ekipe je zelo nizka, v ozadju pa na vrata članic vse odločneje trkata mladinska olimpijska prvakinja Taja Bodlaj in mladinska svetovna prvakinja ter zmagovalka celinskega pokala Tina Erzar. Ključ do kontinuitete uspeha se skriva v nadaljevanju sodelovanja trenerja Zorana Zupančiča, ki se s Smučarsko zvezo še pogovarja o novi pogodbi.

S slovesom Petra Prevca pa je do dokončne menjave generacij prišlo pri moških. Odlično delo Roberta Hrgote je Sloveniji v tej sezoni prineslo kar pet različnih zmagovalcev, kar kaže na širino moštva. Bolj pa skrbi podmladek. Žiga Jelar, nekoč že uveljavljeni član A-ekipe, in Rok Masle sta se malce izgubila, tudi dokazovanje Žaka Mogela poteka počasneje od pričakovanj. Da je pritiska iz ozadja premalo, so očitno zaznali tudi pri SZS in zamenjali strokovne štabe podpornih ekip, na čelo B-ekipe se tako vrača najtrofejnejši slovenski trener Goran Janus.

Na koncu tunela vendarle je luč

Nekoč paradni konj ne samo zime, ampak slovenskega športa nasploh. Alpsko smučanje se je znašlo na prelomnici, zaradi katere je že prišlo do prvih menjav. Dolgoletnega vodjo panoge Miho Verdnika je na položaju zamenjal Matjaž Šarabon, sicer stari znanec belih strmin. Nekdanjega prvega moža Elana čaka težka naloga predvsem v mladih kategorijah, kjer je slovenski bazen podhranjen kot že dolgo ne. 1227 točk skupaj v obeh konkurencah svetovnega pokala je najslabši izkupiček po 17 letih in sezoni 2006/07.

Veliko ničlo v moškem slalomu sta vsaj malce zakrpala Žan Kranjec s trojimi stopničkami v veleslalomu in Ilka Štuhec z drugim mestom na zaključku v Saalbachu. Štajerka se je sicer celotno sezono spet bolj kot ne iskala, a je že napovedala, da kariere še ne bo zaključila. Ker tako Mariborčanka kot Kranjec že štejeta več kot 30 pomladi, za ohranjanje stika z vrhom med elito na SZS največ upov zagotovo polagajo na Nejo Dvornik in Andrejo Slokar. Zadnji bo pred novo sezono na pomoč priskočil arhitekt uspehov Tine Maze Andrea Massi.

Kje sploh začeti iskati razloge?

Dlje od oči javnosti pa je v še večjem prostem padu smučarski tek. Disciplina, ki je vrhunec priljubljenosti pri nas doživela s Petro Majdič, se je po odhodu Anamarije Lampič v biatlon znašla v velikih težavah. Njena naravna naslednica Eva Urevc se je povsem izgubila, še vedno je nejasno, kaj se dogaja z 28-letno Gorjanko. Tekači in tekačice so lani zaradi spremembe točkovanja v svetovnem pokalu osvojili več točk kot v prejšnjih letih še z Lampič na čelu, v letošnji sezoni pa dosegli novo dno. 451 točk in zgolj 17. mesto med reprezentancami je najslabši izid od leta 2018, ko v tem športu obstaja skupni pokal narodov.

Vprašanj, kaj se dogaja, je zagotovo veliko več kot pravilnih odgovorov, sploh ob dejstvu, da reprezentanco vodi nekdanji olimpijski in svetovni prvak v sprintu Norvežan Ola Vigen Hattestad, sicer življenjski partner nekdanje tekačice Katje Višnar. 64. mesto Anje Mandeljc kot najboljša slovenska uvrstitev v skupnem seštevku zime 23/24 pa je jasen pokazatelj, da je treba konkretno ’obrniti ploščo’.

Dokaz, da spremembe delujejo

Prav to so pred dvema sezonama storili v biatlonski reprezentanci in številke že govorijo v njihovo prid. Prihod Anamarije Lampič, še bolj pa trenerskega strokovnjaka Ricca Grossa in združenje moške in ženske reprezentance, so trend obrnili navzgor. Res je sicer, da so najvišja mesta še zelo daleč, toda ob pravem napredku se v naslednjih zimah ne zdijo nedosegljiva.

Še vedno novinka v tem športu Lampič je s skupnim 17. mestom v svoji drugi sezoni nakazala, da je sposobna še veliko več. A zdaj bo morala res močno izboljšati svoje streljanje, z dobrimi rezultati pa je (in bo) za seboj potegnila tudi ostale reprezentantke. Manj uspešen je napredek med moškimi, kjer ima še vedno glavno vlogo Jakov Fak. Veteran je najboljši rezultat sezone dosegel na svetovnem prvenstvu s šestim mestom, kar je zgolj dokaz, da je še vedno mož za velike tekme. A obenem tudi, da so bile visokoleteče želje po kolajni pred SP nerealne ter zgolj in samo to: visokoleteče želje.

Leta tečejo, nič ne rečejo

Bolj zaskrbljujoč pa je pogled v deskarski tabor. Situacija v športu, ki je Sloveniji na zadnjih treh olimpijskih igrah prinesel kar štiri odličja, je vse prej kot rožnata. Tim Mastnak 33 let, Gloria Kotnik 34, Rok Marguč 37 in Žan Košir 39 let. Številke, ki za seboj skrivajo veliko luknjo.

Za četverico, ki je v paralelnih disciplinah, kjer zaradi specifičnosti lahko zmagujejo tudi tisti, krepko v četrtem desetletju življenja, dejansko ni pravih naslednikov. Če smo za alpsko smučanje rekli, da je podmladek podhranjen, je težko najti pametne besede za deskanje na snegu. Ko bodo v naslednjih zimah omenjeni akterji deske postavili v kot, se bo šele zares pokazala prava situacija, ki trenutno deluje zelo temna.

Saalbach (alpsko smučanje), Trondheim (skoki in tek), Lenzerheide (biatlon) in Engadin (deskanje) bodo čez slabo leto gostitelji svetovnih prvenstev v analiziranih športih. In takrat bo več jasnega, kaj in kako lahko od Slovencev in Slovenk pričakujemo pod petimi krogi v sosednji Italiji od 6. do 22. februarja 2026.