Najboljši slovenski smučar prostega sloga, Filip Flisar, je pripravljen na novo sezono, ki se s prvo tekmo začne v petek. Mariborčan je priznal, da po dveh 7. mestih v Vancouvru oziroma Sočiju, razmišlja samo še o kolajni na olimpijskih igrah v Pjeongčangu.

https://www.instagram.com/p/BLGTs3pAQgJ/

Eden izmed najbolj hvaležnih sogovornikov slovenskega športa nam je potrdil, da se je letos nacionalna televizija dogovorila za prenose tekem svetovnega pokala (vsaj na začetku), tako da bomo lahko Flisarja prek malih zaslonov spremljali že 9. decembra, ko bo divjal po strminah francoskega Val Thorensa. En dan pred tem bodo tam na sporedu kvalifikacije.

Filip, dajmo kar začeti s sočnim vprašanjem. Kaj porečeš na mnenja nekaterih subjektov, ki pravijo, da je smučanje prostega sloga nepomemben, minoren šport. Nekateri gredo celo tako daleč, da trdijo: “to sploh ni šport” in da takoimenovanega “ski-crossa” res ni potrebno prenašati po televiziji?

Nekaj naj bo jasno: vsak ima svoj okus, vsak ima svoje strasti in to je prav! Nekaterim je všeč nogomet, nekaterim košarka, eni uživajo v smučanju, tretjim pa “sede” golf. Prav zato, ker imamo ljudje tako različne okuse, je na svetu nastalo toliko različnih športov. Tisti, ki imajo tak konzervativen pogled, o sebi povedo, da niso ravno najbolj razgledani. Moraš biti pristaš svojega športa, ostale pa sprejemati. Tisti človek, ki svoje hvali, druge samo kritizira, v mojih očeh ni prav dosti vreden.

https://www.instagram.com/p/BGJraejyB_M/

Ali spremljaš še kakšen drug šport, razen smučanje prostega sloga? Verjetno so ti zimski športi najbolj pri srcu.

Tako zelo sem vpet v treniranje in tekmovanje, da po celodnevnem preživljanju časa na snegu ali v fitnesu, želim malo “odklopiti”. Torej, ko prižgem televizijo, mi vsekakor prija, da si ogledam nekaj, kar ni povezano s športom.

In to je?

(smeh) Gledam nekaj, da me sprosti. Kaj pa vem! Najraje gledam kuharske oddaje. Jasno, bolj blizu so mi ekstremni športi, zato ker sem del tega. Recimo kakšen motokros, gorsko kolesarjenje, … je pa tudi biatlon abnormalno zanimiva zadeva. Na koncu gre lahko tekmovalcu že zaradi enega zgrešenega strela vse po zlu. 

Po koncu kariere te lahko torej pričakujemo bolj v kuharskih vodah. Si razmišljal, da bi napisal kuharico, ali pa vodil kuharsko oddajo? 

Prijatelji so prepričani, da bom lastnik gostilne, restavracije hehe.

https://www.instagram.com/p/BLCXou9A9gU/

Glede na to, da pri Sportklubu največ pozornosti namenjamo nogometu, nas zanima, kateri klub ti je od evropskih najbolj pri srcu?

Ga ni. Resno. Nogometu se resnično posvetim samo takrat, ko je na sporedu svetovno prvenstvo.

Reciva sedaj vendarle kakšno o prihajajoči sezoni. Ta je že tik pred vrati.

Še par dni in gremo v “akcijo”. Na sporedu je okoli 16 tekem, nastopal bom na skoraj vseh celinah – v Kanadi, Skandinaviji, tekma bo tudi v Rusiji. Tisto me še najbolj zanima. Prizorišče se nahaja nekje pri kazahstanski meji. Čudno mesto! Tiste proge ni še nihče testiral. 

Koliko tekmovalcev sodeluje v svetovnem pokalu? Mogoče lahko oceniš, kam sodiš?

Dobrih 70 tekmovalcev je aktivnih na praktično vseh tekmah. Sam vem, da sem dobro pripravljen, s poškodbami poleti nisem imel težav. Takole, bom kar potrkal na les. Pustimo napovedi. Kaj pa jaz vem, kako močno so drugi trenirali. Prva tekma bo veliko povedala. Poleti sem delal samo na kondiciji, potem sem septembra začel smučati v Italiji. Celoten november sem se nato pripravljal v Avstriji. V Pitztalu sem nedavno sodeloval na njihovem državnem prvenstvu.

https://www.instagram.com/p/BNPAEl9gifW/

Kako bo izgledala ekipa v sezoni 2016/17?

Lani sem začel delovati skupaj z italijanskim štabom in to se je izkazalo za izjemno dobro potezo, tako da bomo nadaljevali. Pridružila se nam je še ameriška ekipa, “noro” močni smo. Dva italijanska trenerja, dva serviserja in fizioterapevt. Ameriški trener je Eric Archer, italijanski pa Bartolomeo Pala. 

Kje so tvoje rezerve? Za katero stvar si lani ob koncu sezone dejal “to moramo popraviti”?

Moram reči, da nimam takih velikih rezerv, kar se tiče zadev na progi. No, če bi imel neomejena sredstva, bi vsakič potoval v poslovnem razredu, zaspal in bil na tekmah bolj spočit, ne pa zadaj v ekonomskem, kjer se – kot človek, ki ni ravno 50-kilogramski fantek – težko razkomotim. Mogoče bi si lahko zgradili boljšo progo za trening, ampak drugače pa glede trenerjev in ekipe, sem blizu “plafona”.

Predvidevam, da je osrednji cilj preostanka tvoje kariere povezan s prihajajočimi olimpijskimi igrami in seveda kolajno.

Točno tako. In to naj ne bo skrivnost. Ljudem je preko medijev včasih sicer težko dopovedati, ker očitno ne razumejo razmišljanja nas športnikov. Če rečem, da ciljam na kolajno, pa je potem ne dobim, mi utegnejo reči: “Glej ga Flisarja. Tam se je hvalil, kako bo dobil kolajno!” Ne, jaz se ne hvalim, da jo bom dobil. Noben športnik tega ne more napovedati.

Hja, nekateri so imeli s tem v preteklosti res težave.

Odkrito povedano sem sposoben dobiti zlato olimpijsko kolajno. Ker če sem znal zmagovati v svetovnem pokalu, potem…saj veste, na olimpijskih igrah je konkurenca ista.

No, še celo manjša, kajti verjetno ima tudi pri smučanju prostega sloga vsaka država kvoto štirih nastopajočih?

Točno. Ampak dobro, bodimo realni – tisti boljši vedno ostanejo. Sposoben sem zmagati, jasno ciljam na zlato, gre pa lahko toliko stvari narobe. Ogromno dejavnikov vpliva na končen razplet. 

Je sodelovanje s Smučarsko zvezo dobro?

Po pravici povedano se izboljšuje, včasih je bilo slabše. Našli smo skupen jezik. Imamo tak dogovor, da določene finance zveze dobim, večino denarja pa priskrbijo sponzorji. Imamo korekten, “ok”, odnos. 

S katerimi tekmovalci na turneji se največ družiš?

Največji “carji” so Američani. Vsak od nas resda nastopa pod zastavo svoje dežele, a če se povežemo, smo močnejši, sponzorje ima vsak sam svoje. Namesto, da bi se na treningih vsak držal zase, smo skupaj. Skupaj potujemo, v istih hotelih spimo,…vse skupaj prinaša večjo učinkovitost. Poglejte tipičen primer. Če sem sam, imam svojega trenerja in serviserja. Dobro, serviser bo z menoj na štartu, trener bo na progi z ‘walkie-talkiejem’…hja, kdo bo pa na cilju!? Torej, če imamo več ljudi, je vse skupaj lažje.

Za konec pa še naša radovednost. Kako je možno, da si smučarji prostega sloga, kljub “vojni” na progi, potem v cilju vsakič prešerno sežete v roko?

Boksarja se tudi pretepeta “kot psa”. Na koncu obračuna sta vsa okrvavljena, pa to še ne pomeni, da sta nujno sovražnika. Tudi onadva si bosta boksnila v rokavici. Tako to gre pri športu, v procesu tekmovanja nisi prijatelj, na koncu dneva pa moraš imeti nek prijateljski odnos. Kar se zgodi na progi, se pač zgodi.

https://www.instagram.com/p/BM4lBEEgd99/