Razmišljanje o 60. Zlati lisici in prihodnosti ženskih tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju v Sloveniji.

Globoko spoštovanje Štajercem, toda …

Alpsko smučanje

21. Dec 2023 0

Alpsko smučanje

21. Dec 2023 0

Koliko je v resnici vredna Zlata lisica?

Alpsko smučanje

18. Dec 2023 6

Alpsko smučanje

18. Dec 2023 6

Mikaela Shiffrin, kje je meja?

Alpsko smučanje

30. Dec 2023 1

Alpsko smučanje

30. Dec 2023 1

Če je organizatorjem ne bo zagodla narava, bo Zlata lisica ob svojem 60. jubileju v prvem januarskem koncu tedna znova potekala v Kranjski Gori. Dvanajstič v zgodovini, devetič v tem stoletju, petič zapored, drugič po prvotnem gorenjskem načrtu in prvič brez neposredne vloge mariborskih organizatorjev. Morda zadnjič.

Praznovanje jubileja Zlate lisice vsekakor ne bo povsem pristno in iskreno, nemara bo na trenutke kar malce zaigrano. Dobršen del dolgoletne organizacijske strukture namreč jubilejnega tekmovanja ne jemlje za svojega, tokratni organizator, zavod SLOSKI, ki deluje pod okriljem Smučarske zveze Slovenije, pa je ženski tekmi svetovnega pokala le odel v lisičje barve. Znova – morda zadnjič.

Prihodnost je torej močno negotova, bolj čvrsta so dejstva.

Pogled na zeleno Pohorje in predvsem gibanje živega srebra v zadnjih tednih nas hitro prepričata o tem, da Mariborčani tudi letos ne bi mogli pripraviti proge za svetovni pokal, pa če bi si to še tako želeli. Tokrat to niti ni bilo v scenariju. Tako kot ni bilo lani in ne bo vsaj še v prihodnjih dveh sezonah. Mednarodna smučarska zveza se je namreč naveličala štajerske organizacijske nestanovitnosti in skorajda stalnih selitev v Kranjsko Goro. Zato je Maribor črtala iz koledarja, ob lobiranju visokih članov SZS pa je vrzel tudi uradno zapolnila Kranjska Gora.

Nesporno dejstvo je, da je Smučarska zveza Slovenije kot nosilec tekem organizacijo znova ponudila mariborskemu Braniku, a so pri slednjem vodilni ocenili, da priprava terena in izvedba dogodka zanje nista finančno vzdržna. Zato so pri krovni zvezi angažirali strukturo znotraj zavoda SLOSKI. Ta se je naslonila na kranjskogorske smučarske delavce, strokovnjake znotraj reprezentance in planiški ”know-how”.

Tretje dejstvo govori o uporabi blagovne znamke Zlata lisica, za katero sta se, izkazalo se je, da za 20 tisoč evrov, dogovorila SZS in Branik. Ta posel je razburil jedro dolgoletnega mariborskega organizacijskega orkestra. Slednji goji zamero do vodstva lastnega kluba, obenem pa zaradi izključenosti ne sprejema praznovanja okroglega jubileja na Gorenjskem, zato ga bo bojkotiralo.

In če se od dejstev preselimo k neuradnim namigom in predvidevanjem, lahko v to kategorijo uvrstimo izkušnjo ”najemnika” blagovne znamke. Gre za spoznanje o sila skromni realni tržni vrednosti, predvsem ko govorimo o tekmah v Kranjski Gori. Za morebitnem tuje pokrovitelje Zlata lisica nima prav nikakršne dodane vrednosti, povsem enako velja za televizijske pravice. Omenjeni postavki predstavljata glavnino proračunskega kolača. Tudi v slovenskih okvirih nagovarjanje z Zlato lisico ni prineslo želenega učinka. Še več, štajersko osredotočena podjetja so pokazala odklonilen odnos.

Z letošnjo Zlato lisico je torej dokončno prerezana popkovina med smučarskimi tekmami svetovnega pokala in Mariborom. Teren za ta prehod so pravzaprav pripravili predhodni dogodki. V mariborskem organizacijskem odboru so se namreč že v preteklih zimah karte močno premešale. Vodilne položaje so zasedli novi obrazi, empatičen odnos do tradicije se je ohladil, prevladal je zakon številk, z nizom selitev sta zbledela tudi pristen odnos in ponos širšega okolja do Zlate lisice.

Na Pohorju so sprva (pre)dolgo glavo tiščali v pesek ter se včasih tudi užaljeno ali porogljivo odzivali na utemeljene kritike o simptomatičnih težavah pri dohajanju kriterijev za mednarodne tekme najvišje ravni. Ko je vrag dokončno odnesel šalo, kar se je zgodilo ob prevetritvi FIS in pragmatičnem zasuku slovenskih lobijev v mednarodnih krogih, so sprva sicer še odgovarjali z obljubami o nadomestni progi v zgodnjem delu pohorskega smučišča, a po prvi večji sečnji tudi obstali.

Zakaj? V drugem največjem slovenskem mestu med ključnimi deležniki, torej lokalnim smučarskim klubom, ki je vmes bankrotiral, na njegovem pogorišču pa je vzklil naslednik, mestnimi oblastmi in upravljalci smučišča ni bilo konsenza o prihodnjih korakih ter posledično tudi ne prave enotnosti. Obenem tudi zaradi tega, ker je bil pritisk okolice premalo izrazit. Izkazalo se je, da Zlata lisica še zdaleč ni NK Maribor, ki ob zadostni kritični masi nase veže toliko čustev, da le-ta sprožajo aktivnosti.

Več kot očitno je tudi, da na Pohorju vse odločneje stavijo na ponudbo celoletnega turizma, zato po nedavni porabi evropskih sredstev nadaljnjih večjih izrazito smučarskih investicij ne gre pričakovati. Pravih vzvodov za pripravo odra za vrnitev Zlate lisice v Mariboru torej trenutno nimajo. Zato zgoraj navedene deležnike kaj kmalu čaka tehten premislek o tem, kaj storiti z blagovno znamka Zlata lisica in predvsem z dolgoletno tradicijo.

Ob zadnji negativni izkušnjo ob prevzemu blagovne znamke in skromnem iztržku se namreč zdi povsem realen scenarij, po katerem bodo pri Smučarski zvezi Slovenije v prihodnje zagovarjali zgolj organizacijo ženskih tekem svetovnega pokala. Brez lisičjega poimenovanja. Zlata lisica pa …