Koliko je v resnici vredna Zlata lisica?

Foto: Aleš Fevžer

Medtem ko v Podkorenu pripravljajo teren za ženski tekmi svetovnega pokala, ki bosta tudi v tekoči sezoni potekali pod imenom Zlata lisica (6. in 7. 1. 2024), pa se del nekdanjega mariborskega organizacijskega bataljona nikakor ne more sprijazniti z usodo tradicionalnih tekem.

Prihodnji teden, natančneje 27. 12., bo snežni kontrolor Mednarodne smučarske zveze obiskal Kranjsko Goro oziroma Podkoren in ocenil, ali količine snega ob vremenski napovedi zadoščajo za zeleno luč za prvi ženski preizkušnji svetovnega pokala v novem letu. ”Povsem mirni ne moremo biti, a verjamem, da nam bo uspelo,” je pred dnevi dejal Janez Slivnik, sicer vodja reprezentanc, a po novem tudi vodja tekmovanja Zlate lisice 2024. Vreme kranjskogorski delovni ekipi ni bilo najbolj naklonjeno, kar nekaj težav pa so pred zasneževanjem imeli tudi s kalno vodo v zbiralnikih.

Vse bolj kalna pa se zdi mariborska voda. To je ob koncu tedna potrdila skupščina ASK Branik, kjer so resda govorili o predvsem klubskih rdečih številkah in prihodnosti, precej prahu pa je dvignila razprava o Zlati lisici. Ta bo v kratkem praznovala jubilej, 60 let, a znova na Gorenjskem, tokrat prvič brez štajerskega organizacijskega vodstva. Starejše jedro branikovcev moti, da niso bili vključeni v pogovore o sodelovanju pri pripravi tekmovanja, še bolj pa oddaja blagovne znamke Zlata lisica, domnevno za 20 tisoč evrov.

Bolj kot višina zneska, ki je po njegovih besedah skromna, Andreja Rečnika, dolgoletnega vodjo prog in najbolj prepoznavnega člana starejše garde, moti izključenost. ”Da ne bomo pripravljali Zlate lisice, pa čeprav v Kranjski Gori, smo izvedeli iz medijev. Bili smo zavajani. Ne, ne borim se z mlini na veter. Za menoj stoji celotna ekipa, ki je dolga leta pripravljala progo. To ni naš jubilej,” pravi Rečnik in s prstom kaže na vodstva kluba na čelu s predsednikom Gregorjem Lednikom.

Pri Smučarski zvezi Slovenije oziroma Zavodu SLOSKI medtem poudarjajo, da so organizacijo tekem v Kranjski Gori sprva ponudili Mariborčanom, a do dogovora ni prišlo, saj, kot pravita obe strani, tovrsten koncept za Štajerce ni finančno vzdržen. ”Želeli smo, da bi ključne položaje obdržali dosedanji člani OK Zlata lisica. Med drugim tudi z mislijo, da organizatorji ostanejo v kondiciji, če bi se v prihodnje tekmovanje vrnilo na Pohorje. Posamezniki so se za to pot odločili, ASK Branik pač ne,” pravi Tomaž Šušteršič, novi generalni sekretar tekem. Proračun zanje je ocenjen na dober milijon evrov.

Rečnik po drugi strani vztraja, da je ožje vodstvo kluba odločitev sprejelo v imenu vseh, v dodatne pogovore pa naj bi bili vključeni le še posamezniki, med njimi tudi zadnji vodja tekmovanja Mitja Dragšič, ki pa s SZS ni našel skupnega jezika. ”Velik del krivde za nastali položaj seveda nosi mariborska mestna občina. Dolgo sem opozarjal, da se lahko Zlati lisici piše zelo slabo, če se ne bomo na Pohorju zganili. Žal se to uresničuje,” pravi Rečnik in dodaja, da se januarja ne namerava odpraviti na Gorenjsko.

Ob tem se sproža tudi vprašanje prihodnosti Zlate lisice. Smučarska zveza si je ženske tekme v Kranjski Gori izborila do vključno leta 2026, dogovor o uporabi blagovne znamke pa velja le za prihodnje leto. ”Črto bomo potegnili po koncu sezone. Morda malce premalo poudarjamo, kako pomembno je, da je žensko tekmovanje svetovnega pokala ostalo v Sloveniji,” ob vprašanju, ali bi leta 2025 lahko v Podkorenu spremljali ”le” tekmi svetovnega pokala, torej brez lisičje priponke, odgovarja Šušteršič.

Se je pa strinjal, da ima Zlata lisica predvsem sentimentalno in asociativno vrednost. ”Konkretne analize mednarodne vrednosti blagovne znamke nimamo. Dejstvo pa je, da Zlato lisico v Sloveniji enačimo z ženskim alpskim smučanjem, asociacija pa je tudi Maribor. Tega ne zanikam. Kaj pa sponzorji? Na mednarodni ravni o sentimentu ne moremo govoriti. Tuje sponzorje zanimajo le številke. Pri domačih pa se je pokazalo, da družbe, ki imajo sedež na Štajerskem, nimajo namena sodelovati v prihodnje, ne glede na to, da še vedno ponujamo Zlato lisico v Sloveniji,” o trženju razmišlja generalni sekretar.

Prvič leta 1964, zadnjič leta 2019

Zlata lisica je sicer luč sveta ugledala daljnega leta 1964, za očete pa veljajo Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop. Že leta 1970 so se na Pohorju smučarke prvič borile za točke svetovnega pokala. V skoraj 60-letni zgodovini je Zlata lisica po enkrat gostovala v Badgasteinu in Sarajevu, kar enajstkrat pa v Kranjski Gori (1976, 1988, 1991, 2007, 2012, 2014, 2018, 2020, 2021, 2022 in 2023).

Nazadnje so bile lisičke doma na Štajerskem v sezoni 2018/19, kar je bila ena od zgolj treh domačih izvedb v zadnjem desetletju. Usodne so bile kronične težave s pripravo zadostnih količin snega. Tudi ideje o nadomestni progi niso bile dokončno uresničene, predvsem pa je bila načrtovana rezervna trasa premalo zahtevna za raven svetovnega pokala.

Leta 2024 bo Zlata lisica prvič potekala brez vpetosti mariborskega Branika.