Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Pedro Delgado, legendarni španski kolesar in zmagovalec dirke po Franciji leta 1988, je v okviru dogodka Los Desayunos de la Asociacion Española de la Prensa Deportiva v Valladolidu delil svoje spomine na kariero, spregovoril pa je tudi o današnjih zvezdnikih, kot je Tadej Pogačar.
Leta 1989 je Delgado kot branilec zmage in eden glavnih favoritov prispel na dirko po Franciji. A že na prvi dan je zamuda na startu prologa pomenila izgubo skoraj treh minut. Incident, ki ga danes označuje kot največjo napako svoje kariere, je močno vplival na njegovo samozavest.
“Čutil sem se nepremagljivega, skoraj božanskega, kot nekakšen Pogačar tistega časa. Toda ta trenutek me je preobrazil v demona. Nisem mogel spati, vse sem začel delati narobe,” je na dogodku v Valladolidu priznal Delgado.
Njegov prvi športni direktor, Moncho Moliner, je napovedal, da bo nekoč zmagal na Touru. “Bil sem upornik, kar ga je očaralo. Čeprav sem včasih zaslužil več kot moj oče, je ta še vedno vztrajal, da dokončam šolanje,” se je spominjal Španec.
Eden najbolj nepozabnih trenutkov njegove kariere je bila zmaga na Vuelti leta 1985, kjer je v zadnji etapi na domačem terenu v Segovii nadoknadil šest minut zaostanka. “To je bila nora dirka, kjer sem le želel osvojiti etapo, nikoli skupno zmago.”
Ko je vprašanje naneslo na Tour iz leta 1989, je legendarni kolesar podal ironičen odgovor: “Kdo ni nikoli v življenju zamudil?” Kljub temu je priznal, da je bil dogodek boleč. “Bil sem prepričan, da sem najboljši, in vizualiziral, kako bom dominiral že na prvi dan. A moja zamuda je vse obrnila na glavo.”
Delgado je izpostavil Tadeja Pogačarja kot dominantno silo sodobnega kolesarstva. “Pogačar je diktator. Evenepoel ob njem deluje kot učenec. Je izjemen talent, pravi čudež. Ne vem, kako dolgo bo trajala njegova prevlada, ne zaradi njegovih sposobnosti, ampak ker se bo morda naveličal zmagovati. Lahko pride do izgube motivacije, a prepričan sem, da bo dominiral v kolesarstvu naslednjih pet let.”
Incident iz Luksemburga, ki ga je zaznamoval, sprejema kot lekcijo. “Bil sem tretji na tistem Touru. A čeprav sem izgubil nekaj minut in ponos, sem se naučil, kako se pobrati.”
Kar zadeva špansko kolesarstvo, je priznal: “V Pogačarjevi diktaturi je nemogoče izstopati. Kako bi bil moj jaz iz preteklosti videti danes? Običajen kolesar. Danes je vse pod nadzorom prehrane in tega ne morem početi. Kolesarstvo je zelo nadzorovano, manjka pa mu tisti kanček norosti, ki bi omogočil, da se pojavijo kolesarji, kot sta bila Luis Ocaña ali Jose Manuel Fuente. Juan Ayuso in Carlos Rodriguez sta kolesarja v razvoju, a ne na Pogačarjevi ravni,” je zaključil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!