Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Danes 50. rojstni dan praznuje prvi Slovenec, ki je osvojil medaljo na atletskem svetovnem prvenstvu, slovenski rekorder v skoku v daljino Gregor Cankar.
Slovenija je kot samostojna država na atletskem svetovnem prvenstvu prvič nastopila leta 1993 v Stuttgartu, na medaljo pa smo čakali še tri prvenstva oziroma šest let. V Göteborgu leta 1995 je ni bilo, v Atenah 1997 prav tako ne, potem pa smo dve leti pozneje le dočakali prvo.
Zgodilo se je 28. avgusta 1999 pred več kot 60 tisoč glasnimi navijači na Olimpijskem stadionu v Sevilli. Že več kot četrt stoletja nazaj. Glavni akter? Današnji veliki jubilant Gregor Cankar, ki je osvojil bronasto kolajno v skoku v daljino.
“Res hitro je minilo, kar naenkrat sem srečal abrahama. Sliši se čudno. Čas leti zelo hitro, je pa po drugi strani res, da se mi zdijo leta, ko sem tekmoval, precej oddaljena,” nam je povedal Celjan, ki je v športni pokoj odšel leta 2004.
Eden najboljših v zgodovini slovenske atletike
Beseda teče o enem najboljših v zgodovini slovenske atletike, kar potrjuje tudi to, da je bil leta 1999 imenovan za najboljšega slovenskega športnika leta, in bil kar šestkrat izbran za najboljšega slovenskega atleta leta. V tem pogledu je boljši le Primož Kozmus.
Niso pa medalja iz Seville in nagrade za najboljšega v letu edine, s katerimi se lahko pohvali. Še pred tem je zgodovino spisal leta 1994, ko je v Lizboni postal prvi in do lanskega leta, ko je to uspelo metalcu kopja Tomu Teršku, tudi edini Slovenec z zlato medaljo na mladinskih svetovnih prvenstvih.
S preskočenimi 840 centimetri je leta 1997 postavil slovenski rekord, ki se mu že 28 let ni nihče približal, pohvali pa se lahko s še nekaj visokimi uvrstitvami z največjih tekmovanj. Leta 1996 je bil četrti na dvoranskem evropskem prvenstvu v Stockholmu, leta 1999 pa na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Maebašiju na Japonskem. Obakrat je stopničke zgrešil za vsega dva centimetra. Na olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti je bil šesti. Bil je sredozemski prvak in dvakrat tretji na uverzijadah. Je tudi dvakratni Bloudkov nagrajenec.
V atletiki ga ni in ne verjame, da se bo vrnil
Kaj počne danes? Morda boste presenečeni. Zaposlen je kot učitelj v podaljšanem bivanju na osnovni šoli Ketteja in Murna v Ljubljani. V atletiki ga, potem ko je bil pred leti nekaj časa član strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije, ni več. V njo se, kot pravi, niti ne namerava vrniti.
“Nikoli ne reci nikoli, ampak mislim, da za to obstaja malo verjetnosti. Mislim, da sem z atletiko zaključil,” nam je povedal v intervjuju, ki si ga boste lahko na Sportklubu prebrali jutri zjutraj.
V njem je obujal spomine na atletske dni, seveda smo veliko govorili o letu 1999 in Sevilli.
Odgovoril je tudi na trditve, da je morda najbolj nadarjen atlet v slovenski zgodovini, ki ni popolnoma izpolnil potenciala.
Klepetali pa smo še o marsičem. Tudi o prestopih, ki so na žalost prav tako zaznamovali njegovo športno pot. Ne zamudite …
In seveda – vse najboljše, Gregor!
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje