
Tako v Planici kot v Vikersundu ne skrivajo želje po povečanju svojih smučarskih letalnic. Predlog je bil s strani Norvežanov in Slovencev poslan že pred časom, a na zeleno luč Mednarodne smučarske zveze še vedno čakajo.
Smučarske skakalce danes in jutri v Oberstdorfu čakajo prvi poleti v letošnji zimi. Navijači se znova lahko nadejajo ekstremnih daljav, a še zdaleč ne rekordnih. V prvi vrsti že zaradi velikosti tamkajšnje naprave, ki se ne more kosati z največjima letalnicama na svetu v Planici in Vikersundu.
Tudi sicer ljubitelji smučarskih skokov na nov svetovni rekord čakajo že vse od leta 2017 in izjemnega 253,5 metrov dolgega poleta Stefana Krafta v Vikerusndu. Še dlje na rekordno znamko čakajo obiskovalci slovenske velikanke. V dolini svetovnih prvenstev je bilo postavljenih kar 41 svetovnih rekordov, a je zadnji tam padel že pred dvema desetletjema, ko je 239 metrov poletel Norvežan Bjørn Einar Romøren.

Planica in Vikersund skupna pobudnika
Zamisel o povečanju največjih letalnic, ki bi smučarskim skakalcem omogočala nove izjemne daljave, zori že nekaj časa, a jo predvsem zaradi varnostih pomislekov zavirajo pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS). Strokovnjaki na FIS so se z omenjeno problematiko ukvarjali že vse od jeseni 2023, odločitev pa naj bi končno padla letos.
“Predlog je na FIS že dve leti. Nekaj preučujejo in sestankujejo. Bilo je dorečeno, da morajo o tem odločiti do jeseni. Kako se bodo odločili, žal ne morem vedeti. To bom izvedel šele na komiteju za smučarske skoke. Če bo odločitev sprejeta, pa jo mora nato za nami potrditi še predsedstvo,” je v pogovoru za Sportklub pojasnil eden največjih poznavalcev smučarskih skokov pri nas Jelko Gros.

Če bo FIS privolila v povečavo, bo ta bržkone znašala pet metrov višinske razlike, kar bi pomenilo med deset in petnajst metrov daljše polete. “Planica in Vikersund sta skupna pobudnika ter imata tudi ista stališča. Prav tako sta skakalnemu odboru napisala tudi pismo. Naša ideja je, da bomo na planiški letalnici opravili le obnovitvena dela ali pa jo tudi malenkost povečali,” je poudaril Gros.
Povečanje bi bilo smiselno pred SP v poletih
Bodisi povečava bodisi obnovitvena dela bodo na letalnici najverjetneje stekla še pred letom 2028, ko bo dolina pod Poncami še osmič gostila svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Tudi zato časa za pripravo ni več na pretek.
“Smiselno bi bilo, da je to storjeno do tekmovanja. Naša pobuda je bila, da če pride do sprejema višinske razlike, dobimo dveletni moratorij. Tega se namreč ne da pripraviti v enem mesecu, saj moraš dobiti gradbeno dovoljenje in izpeljati ustrezne postopke,” je pojasnil sogovornik, a priznal, da finančnih sredstev za povečanje še nimajo zagotovljenih.
“Pravzaprav se o tem še nismo niti pogovarjali. Nekaj sredstev imamo na voljo le za pripravo projektov. Kakšen bo končni znesek, pa bo odvisno tudi od tega, kako velika bo povečava naprave. A do načrtov je ob upoštevanju izhodišč še dolga pot. Ko povečuješ skakalnico, namreč pride tudi do povečanja hitrosti, mi pa želimo to storiti brez tega, saj hitrosti ne smeš povečevati v nedogled,” je opozoril Gros.
Dosežek Japonca prej zavedel kot predramil
Da je športna javnost lačna novih ekstremnih daljav, sicer dokazuje tudi enormen mednarodni odmev, ki ga je bil lani spomladi deležen podvig Rjojuja Kobajašija. Japonec je na Islandiji na improvizirani letalnici poletel neverjetnih 291 metrov in postavil neuraden svetovni rekord. Da je dosežek predramil može na Mednarodni smučarski zvezi, da bi bili zaradi tega bolj naklonjeni povečanju letalnic, Gros zanika.
“O tem se pogovarjamo že nekaj časa. Kobajaši je prej zavedel kot predramil, saj ljudje sedaj razmišljajo o 300-metrskih daljavah. Skoraj nemogoče je tekmo speljati pod pogoji, ki jih je imel Kobajaši na Islandiji. Tam so začeli zgodaj zjutraj, na skok pa čakali tudi po pol ure. Če je tako, to ni televizijski produkt, ampak je neke vrste dogodek, namenjen družbenim omrežjem,” je še poudaril nekdanji trener smučarskih skokov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje