Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Veliki atletski center v Ljubljani naj bi se letos res začel graditi, a se je po vseh letih obljub tudi med atlete naselil dvom, ali se bo to kdaj zgodilo. Medtem iz Mestne občine Ljubljana prihaja informacija, da so vse prejete ponudbe gradbincev občutno previsoke, kar bo projekt najverjetneje še dodatno zavleklo.
“Izvajanje gradbenih del se bo začelo po zaključenih postopkih javnega naročila. Izvajalec gradbeno-obrtniških del ter zunanje ureditve za Atletski center Ljubljana bo izbran po zaključenih postopkih javnega naročila. Trenutno je v teku analiza ponudb, prejetih v odprtem postopku,” so nam pred dobrim mesecem dni na vprašanje, kdaj se bo atletski center v Ljubljani z novim stadionom in novo dvorano začel graditi, odgovorili iz Službe za razvojne projekte in investicije MU Mestne občine Ljubljana ter Oddelka za šport MU MOL.
Od prvih obljub takratnega in zdajšnjega ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da bomo Slovenci kmalu dočakali velik atletski center in, vsaj takrat (medtem je že zrasel pokriti velodrom v Češči vasi), tudi prvo atletsko krožno dvorano pri nas, je minilo že desetletje in pol, toda graditi se še ni začelo.
Na MOL pravijo, da se bo gradnja začela v prvi polovici letošnjega leta.
“Da, izvajanje gradbenih del se bo začelo po zaključenih postopkih javnega naročila. Izvajalec gradbeno-obrtniških del ter zunanje ureditve za Atletski center Ljubljana bo izbran po zaključenih postopkih javnega naročila. Trenutno je v teku analiza ponudb, prejetih v odprtem postopku,” so nam povedali ob koncu lanskega leta, medtem pa je postalo jasno, da se bo z izborom ponudnika malce zavleklo.
Nov zaplet, vse ponudbe so previsoke
V rebalansu proračuna je za projekt predviden strošek 108,7 milijona evrov, po pisanju Dela pa vse štiri ponudbe, ki jih je MOL do predvidenega roka oddaje dobil na razpisu za gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela ter zunanjo ureditev, precej presegajo načrtovana občinska sredstva. Najcenejša je vredna 98,8, najdražja pa 111,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost.
Ker so ponujene cene gradbincev previsoke, vse pa izpolnjujejo pogoje za sodelovanje na javnem naročilu, sledijo pogajanja. Ponudniki bodo morali znižati cene, potem pa bodo na MOL izbrali najcenejšega, kar bo začetek gradnje najverjetneje premaknilo.
Izgradnja novega atletskega centra naj bi bila po zadnjih napovedih sicer končana po 20 mesecih od sklenitve gradbene pogodbe. Predvidoma konec leta 2026 ali v začetku leta 2027.
Skratka, graditi naj bi se zares začelo, se pa zgodba vleče že tako dolgo, da se je med tiste, za katere naj bi do te preobrazbe sploh prišlo – slovenske atlete in atletinje –, naselil dvom, ali bomo oziroma bodo veliki atletski center sploh kdaj dočakali.
“Ne 15 let, čakamo še dlje”
“Na nov stadion in dvorano ne čakamo 15 let, ampak še dlje. Prvič sem besede o tem projektu slišala leta 2006, ko je župan na podelitvi za športnika in športnico leta Ljubljane župan Zoran Janković obljubil, da ju bo zgradil, tako da …” je povedala najboljša slovenska atletinja zadnjega desetletja, trikratna dobitnica medalj z največjih tekmovanj Tina Šutej.
“Ta zgodba se res vleče že dolgo. Predolgo. Moderen stadion bi bil seveda dobrodošel, sicer pa zame kot skakalko s palico nova dvorana ni tako pomembna, a jo nujno potrebujejo tekači. Za napredek slovenske atletike je nujno treba zgraditi tak center,” je še povedala o tem slovenska rekorderka v skoku s palico, ki se lahko pohvali s kar tremi nastopi v finalih olimpijskih iger in finalih svetovnih prvenstev.
“O novem centru se je govorilo, ko sem bila še otrok”
Podobnega mnenja je tudi evropska dvoranska podprvakinja v teku na 800 metrov Anita Horvat.
“Spomnim se, da se je o tem projektu govorilo, še ko sem bila otrok. Še zdaj se govori, centra pa še kar ni. Nov atletski center v Ljubljani bi bil za slovensko atletiko zelo pozitiven, ko in če ga bomo dočakali. Ko se bo zgodilo, če se bo, bo to velik plus,” je skeptična ena najboljših slovenskih atletinj zadnjih let, ki si lasti tudi slovenski rekord na 400 metrov, pohvali pa se lahko še z nastopom v finalu svetovnega prvenstva 2023.
“Slovenija nujno potrebuje atletsko dvorano in nov stadion”
Zelo se morebitne velike pridobitve veseli tudi morda največji up slovenske atletike ta hip, ki je lani navduševal z državnimi rekordi v teku na 400 metrov z ovirami.
“To bi bila velika pridobitev ne samo za atletiko, ampak za celoten slovenski šport. Slovenija nujno potrebuje atletsko dvorano in stadion. Upam, da se to zdaj res zgodi in bo v Ljubljani zrasel moderen atletski center. To bi bilo za prihodnost slovenske atletike, ki je spet v porastu, zelo dobrodošlo,” je povedal 21-letni Matic Ian Guček, ki se je lani izkazal s sedmim mestom in novim rekordom (48,34) na evropskem prvenstvu v Rimu, letos pa napoveduje tek pod 48 sekundami, kar bi ga izstrelilo v sam svetovni vrh.
“Morda se bodo pa stvari zdaj res začele odvijati”
Podobnega mnenja je tudi trenutno najboljši slovenski tekač na 400 metrov brez ovir.
“To bi bila res velika pridobitev. Velika izboljšava za slovensko atletiko in konkretno tudi mene. Zdaj se moram na treninge voziti iz Kranja do Novega mesta, kjer dvorana ni optimalna. Ni takšna, kot so večje dvorane, ki imajo šest prog. Lažje bi se pripravljal na večje tekme, na katerih so dvorane drugačne. Pozimi bi lahko večkrat treniral v dvorani. To bi celotni slovenski atletiki pomenilo res veliko. Sem pa glede tega, ali se bo res zgodilo, skeptičen, a pustimo se presenetiti. Morda se bodo pa stvari zdaj res začele odvijati,” je povedal Rok Ferlan, ki se je lani izkazal s sedmim mestom na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu.
Naši najboljši atleti in atletinje torej v en glas govorijo, da je nov atletski center v Ljubljani nujno potreben, razumljivi pa so tudi njihovi dvomi, ali ga bodo dočakali. Nenazadnje je zdajšnji objekt nespremenjen že skoraj 30 let in povsem dotrajan.
Objekt je bil dotrajan že 20 let nazaj
Kot nam je v nedavnem intervjuju povedal eden najboljših v zgodovini slovenske atletike, slovenski rekorder v skoku v daljino Gregor Cankar, je bil neprimeren že celo večnost nazaj, ko je treniral in tekmoval še on.
“Ta objekt slovenska atletika potrebuje. Ne danes, ampak že vsaj 20 let. Že ko sem jaz treniral tam, je bil objekt dotrajan. Spomnim se, da je puščala streha, v dvorano je kapljalo. S tega vidika bi rekel, da smo že 20 let prepozni. Definitivno bi potrebovali boljši center, kot je ta. To je dejstvo. Kar sem videl in prebral, gre za spektakularen objekt. Bo pa verjetno še trajalo, da ga zgradijo,” nam je povedal prvi Slovenec z medaljo na atletskih svetovnih prvenstvih na prostem. Osvojil jo je pet let, preden je odšel v atletski pokoj. Daljnega leta 1999.
Za konec pa ponujamo še besede, ki jih je na to vročo temo v lanskoletnem intervjuju za Sportklub izrekel njegov dolgoletni trener in morda najbolj priznan atletski strokovnjak pri nas.
“Ta objekt bi premaknil slovensko atletiko in vse športe. Od nogometa, do rokometa, košarke …. Pa morda še kaj drugega,” je takrat povedal Srdjan Djordjević.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje