Gail Devers, nekdanja ameriška atletska zvezdnica, je razkrila skrivnost, ki stoji za njenimi prepoznavnimi dolgimi nohti, s katerimi je opozarjala nase v času dolgoletne kariere.
Gail Devers je ena od najboljših sprinterk v zgodovini atletike, ki pa ni bila znana zgolj zaradi izjemnih dosežkov na atletski stezi, ampak tudi zaradi dolgih, zavitih nohtov, s katerimi je nase opozarjala, kjerkoli se je pojavila.
Lastnica najbolj znanih nohtov v svetu športa, kot so danes 57-letni Američanki takrat govorili mnogi, je zdaj ob gostovanju v podkastu Ready Set Go razkrila skrivnost, ki stoji za prepoznavnimi nohti, ki so postali njen zaščitni znak.
Začelo se je zaradi stave z očetom
“Kot otrok sem si vseskozi grizla nohte, domači so poskušali vse, da bi me odvrnili od tega, a jim ni uspelo. Tako je bilo vse do trenutka, ko me je oče izzval, da tekmujeva v tem, kdo bo pustil rasti čim daljše nohte. Bila sem zelo tekmovalna, zato sem si rekla, da ga bom premagala. Nehala sem si gristi in tudi striči nohte, tako se je vse skupaj začelo,” je povedala Devers, ki pa si ni mislila, da bo zgodba z nohti šla tako daleč.
Konec osemdesetih let, ko se je njena športna pot začela vzpenjati, zaradi težav z zdravjem – tudi njo je, tako kot Kiranija Jamesa, o katerem smo pisali pred kratkim, napadla Gravesova bolezen – namreč ni tekmovala kar leto in pol.
“Takrat sem postala obsedena z nohti in jih začela negovati vsak dan. Kar tri leta jih nisem strigla, zato so se zavihali in postali moj prepoznavni znak, ki je to ostal še dolgo časa,” je razložila in dala vedeti, da njeni nohti niso bili umetni, kot je to pri večini v navadi danes – tako je tudi o zdajšnji zvezdnici svetovnega sprinta Sha’Carri Richardson, o kateri smo pred časom prav tako pisali -, ampak naravni.
Z dolgimi nohti je osvojila kup zlatih medalj
Kako ji je s takšnimi nohti, ki so zagotovo, sploh v sprintu, moteč faktor, uspelo dosegati tako dobre rezultate, ni razložila, a ji je nedvomno uspevalo.
Z njimi je atletinja, ki je sodelovala z legendarnim trenerjem Bobom Kerseejem (tudi njegovo zgodbo smo nedavno predstavili), namreč osvojila kup medalj z največjih tekmovanj.
Začelo se je leta 1992 z zmago na olimpijskih igrah v Barceloni v teku na 100 metrov, ki jo je štiri leta pozneje v Atlanti ubranila in tam do zlate medalje prišla tudi z ameriško štafeto 4×100 metrov.
Osvojila je tudi kup medalj s svetovnih prvenstev. Leta 1993 je v Stuttgartu zmagala tako na 100 metrov z ovirami in brez ovir, srebrno medaljo pa dobila tudi v štafeti 4×100 metrov. Leta 1995 v Göteborgu je bila najboljša na 100 metrov z ovirami, leta 1997 je iz Aten zlato medaljo prinesla s štafeto 4×100 metrov, leta 1999 v Sevilli pa spet zmagala na 100 metrov z ovirami. V Tokiu 1991 in Edmontonu 2001 je bila na visokih ovirah srebrna.
Kar štirikrat je bila tudi dvoranska svetovna prvakinja. Trikrat – v letih 1993, 1997 in 2004 – na 60 metrov brez ovir, leta 2003 pa tudi na 60 metrov z ovirami. V tej disciplini je leta 2004 osvojila tudi srebrno medaljo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!