Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Helena Javornik je najuspešnejša slovenska tekačica v zgodovini in tudi rekorderka Ljubljanskega maratona po številu zmag. Ob robu letošnjega ljubljanskega tekaškega spektakla smo jo pocukali za rokav.
Helena Javornik se lahko pohvali z zmagami na kar 17 maratonih. Kar 30-krat je na maratonih po vsem svetu stala na stopničkah. Leta 1993 je postala tudi sredozemska maratonska prvakinja. Ne samo v cestnem teku, navduševala je tudi na stezi in v krosu, v katerem je leta 2002 v Medulinu postala evropska prvakinja.
Trikrat, v letih 1996, 2000 in 2004, je tekla na olimpijskih igrah, zbrala 12 nastopov na svetovnih in sedem na evropskih prvenstvih, osvojila kar 39 naslovov državne prvakinje in postavila kar 53 državnih rekordov.
Danes 58-letna Celjanka je nesporno najboljša tekačica na dolge proge v zgodovini slovenske atletike. To potrjuje tudi podatek, da je že 20 let državna rekorderka v tekih na 10.000 metrov, polmaratonu in maratonu, ki ga je pred skorajda natanko dvema desetletjema, 17. oktobra 2004 ob zmagi v Amsterdamu, pretekla v času 2;27:33.
Velik, največji pečat je pustila tudi na Ljubljanskem maratonu. Zmagala je na prvih treh (1996, 1997 in 1998) in je edina, ki ji je na največji tekaški prireditvi pri nas uspelo kaj takega.
Tokrat je bila v Ljubljani v pomoč svojemu možu Borutu Podgorniku, ki je v Ljubljani zadolžen za novačenje elitnih tekačev in tekačic, na dan dogodka pa je uživala kot gledalka in dogajanje mirno spremljala ob ograji, zato smo jo seveda pocukali za rokav.
Ob tem velja omeniti, da smo se pogovarjali, preden so najboljši tekači in tekačice prišli v cilj …
Vidimo, da uživate v sončnem vremenu ob spremljanju elitnih maratoncev in maratonk …
Da, res je super. Danes prvič se mi je zgodilo, da lahko uživam povsem brez pritiska. V zadnjih dneh sem vseskozi nekaj počela. Uživam v lepem vremenu, pogoji so odlični. Vse je idealno. Upam, da bo med ženskami padel rekord. Super vzdušje. Vse je na top nivoju.
Kaj natanko ste v zadnjih dneh počeli?
Možu pomagam pri skrbi za elitne tekače. Skrbiva za njihovo gostoljubje. Z njimi sva v hotelu, poskrbiva za prevoz, pospremila sva jih na start. Nudiva jim, kar potrebujejo.
Kakšni so?
Super. Zelo umirjeni, tihi in predvsem osredotočeni na to, po kar so prišli. Že dan po maratonu odhajajo domov.
Se ob takšnih dogodkih vračajo spomini v preteklost, ko ste v Ljubljani tekli in zmagovali?
Seveda, spomini so sveži, kot da bi bilo včeraj. Vzdušje v Ljubljani je vedno super. Zmagati doma in tekmovati na domačem prizorišču je nekoliko drugače, kot je v tujini. Čeprav je tudi tam lepo zmagovati. Spomini so lepi.
Vedno rada obiščem Ljubljano. V takšni ali drugačni vlogi. Vesela sem, da Ljubljanski maraton igra vse pomembnejšo vlogo na svetovnem maratonskem zemljevidu. Mislim, da je to za mesto Ljubljano veliko priznanje.
Na katerega od številnih uspehov ste ponosni?
Težko povem. Tekla sem res povsod. Na stezi, cesti, v krosu, v dvorani … Zmaga na maratonu v Amsterdamu je zagotovo lep spomin, zmagovati na takšnih tekmah je nekaj posebnega. Evropski naslov v krosu je prav tako nepozaben spomin.
Zmagovala sem tudi v Ljubljani, v Firencah, to je bila velika zmaga. Pa potem v Benetkah, kjer sem bila sicer tretja, a sem zmagala na vojaškem svetovnem prvenstvu, tako da je na Markovem trgu donela slovenska himna. To so občutki, ki ostanejo za vedno.
Na Ljubljanskem maratonu ste tekli povsem na začetku. Ste si takrat mislili, da se bo maraton razvil v tak dogodek, kot je danes?
Nisem, Ljubljanski maraton je res postal velik dogodek in pomemben maraton ne samo pri nas, ampak tudi širše. Sama sem bila tukaj, ko je bilo morda sto maratoncev, od tega nas je teklo vsega osem v ženski kategoriji. Zdaj pa vidimo, koliko jih je, kakšne so številke in koliko je tekačev tudi iz tujine.
Na začetkih ni bilo niti enega tujca, zdaj pa padajo rekordi. Zelo sem vesela, da te številke rastejo. Da so ljudje Ljubljanski maraton vzeli za svojega. Ko se gibljem med rekreativci, se vsi pripravljajo na Ljubljanski maraton. Če te ni tu, v Sloveniji nisi prisoten.
Kaj pa razvoj slovenskega maratona? Vaši rekordi imajo že dolgo brado in nič ni videti, da jih bo kdo popravil …
Upam in verjamem, da se bodo našla dekleta, ki bodo tekla tako hitro oziroma bodo še boljša. Mislim, da se bo to zgodilo. Da bo moj rekord, od katerega je minilo že 20 let, prej ali slej padel. Ne nazadnje se je od takrat spremenilo marsikaj. Pogoji so boljši. Veliko je sprememb v opremi, športnih copatih.
Katero od deklet vidite kot tisto, ki bi lahko popravila vaš rekord?
Klara Lukan se lahko razvije v zelo dobro maratonko. Letos je na Ljubljanskem maratonu deset kilometrov odtekla zelo hitro. Odličen rezultat je v polmaratonu uspel tudi Lizi Šajn. Potem je tu še Anja Fink Malenšek in še katera bi se našla. Upam, da bodo moji rekordi padli.
Kako pa je z vami? Še tečete?
Rekreativno, kolikor mi dopuščajo poškodbe in čas. Prihajajo obremenitveni sindromi. Ko si mlad, tega ne čutiš. Ko si star, pa prihaja za tabo. Ampak se da. Treba je poslušati svoje telo in voziti dalje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje