Nekdanja baletka, ki igra klavir in je velik slovenski atletski talent

Karolina Zbičajnik med pogovorom za Sportklub. FOTO: Uroš Skaza.

Kdo je ena najbolj nadarjenih slovenskih atletinj Karolina Zbičajnik, ki je bila letos še drugič v nizu izbrana za najboljšo slovensko atletinj leta v kategoriji starejših mladink?

Razplet glasovanja za najboljšo atletinjo je bil v kategoriji starejših mladink letos tako izenačen, kot že dolgo ni bil, če sploh kdaj. Prvouvrščeno in tretjeuvrščeno je ločilo le pet, prvo in drugo pa vsega točka.

“Res smo bile izenačene, kar je logično, saj smo vse dosegale dobre rezultate. Že lani je šlo za las, ampak sem zmagala tako lani kot letos, česar sem zelo vesela. Odločilo je, da sem dve leti dobro tekla na velikih tekmovanjih,” je povedala nadarjena tekačica na 400 metrov Karolina Zbičajnik, ki je v glasovanju zbrala 208 točk. Pika Bikar Kern jih je dobila 207, Lucija Potnik pa 202.

Na najpomembnejši tekmi je bila najboljša

Odločilo je deseto mesto, ki ga je v zelo močni konkurenci zasedla na avgustovskem mladinskem svetovnem prvenstvu v Limi.

“Izkušnja je bila posebna. Prvič sem bila na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki je drugačno tekmovanje kot evropsko prvenstvo. Konkurenca je močnejša. Na koncu je bilo okej. Tekla sem v polfinalu, v katerem nisem imela sreče, saj sem nastopila v skupini s tremi najboljšimi na svetu. Vedela sem, da moram dati vse od sebe,” se je razgovorila o tekmovanju v Peruju.

“Sezona zame sicer ni bila perfektna. Ponagajala mi je poškodba, zaradi katere sem izpustila celotno zimsko sezono. Potem sem se pobrala, ampak pozneje večkrat zbolela, kar mi je seveda precej ponagajalo pri iskanju prave forme. Kljub temu sem potem na najpomembnejši tekmi iztržila največ, kot sem lahko, zato moram biti zadovoljna,” pravi 19-letna članica AK Poljane Maribor, ki je na najpomembnejši tekmi sezone tekla izid sezone 53,17, kar pa ni njen najboljši izid. Lani je namreč tekla 52,99.

Brez osebnega rekorda, a z boljšimi rezultati

“Letos sicer nisem tekla osebnega rekorda na 400 metrov, sem pa zato popravila osebna rekorda v tekih na 100 in 200 metrov, kar pomeni, da sem napredovala v hitrosti. Tudi v teku na 400 metrov so bili rezultati v povprečju precej boljši kot lani. Žal mi ni uspelo teči osebnega rekorda, sem pa na vseh tekmah tekla pod 54 sekundami. Verjamem, da bi lahko v Limi tekla tudi osebni rekord, če ne bi imela tako kvalifikacij kot polfinala v enem dnevu. Če bi imela dan počitka, ob tem pa bi bilo dovolj toplo, verjamem, da sem bila pripravljena za osebni rekord,” se je razgovorila mlada atletinja, ki je lani na evropskem prvenstvu v Jeruzalemu pristala na četrtem mestu.

“Na žalost nisem dobila medalje, ki sem si jo zelo želela. Res malo mi je zmanjkalo. Moj cilj so bile stopničke. Pred evropskim prvenstvom sem bila sicer bolna, kar mi je vzelo nekaj moči, tako da nisem vedela, kaj lahko pričakujem, a sem potem po kvalifikacijah in polfinalu videla, da sem zelo močna. Toda na koncu me je v zadnjih 20 metrih malo zmanjkalo. Tako izmučena sem bila, da nisem videla in čutila nog,” se je spomnila lanskoletnega nastopa v Izraelu najstnica, ki se z atletiko ukvarja od tretjega razreda osnovne šole.

Devet let je trenirala balet, potem se je zaljubila v atletiko

“Najprej sem devet let trenirala balet, potem pa sem sledila bratu, ki je treniral atletiko. Atletiko sem zelo hitro vzljubila. Cel dan sem komaj čakala, da grem na trening. Potem sem se morala odločiti med baletom in atletiko. Izbrala sem atletiko in ni mi žal. Zakaj tek na 400 metrov? To je disciplina, v kateri moraš iti do roba svojih zmožnosti, kar mi uspeva zelo dobro. Znam se motivirati. Vedno dam vse od sebe. Zelo hitro sem začela napredovati in teči dobre rezultate. Dokler bo šlo tako, bo vztrajala,” je pojasnila.

To je preteklost. Kaj pa prihodnost, v kateri jo čakajo veliki izzivi? Z naslednjim letom namreč vstopa v člansko kategorijo.

“To je velik preskok. Res je sicer, da bom lahko na velikih tekmovanjih tekla tudi v konkurenci do 23 let, ampak si vseeno želim, da bi čim prej postala konkurenčna članicam. Upam, da naredim preskok v novim osebnim rekordom,” pravi študentka pedagoške fakultete v Mariboru.

Želi si, da bi bila zraven že v Los Angelesu, ampak …

“Izbrala sem smer športno treniranje, saj bi rada ostala v športu in predajala znanje mlajšim generacijam. Trenutno tako živim v Mariboru, v preteklosti sem se že veliko selila. Najprej smo z družino živeli na Koroškem, potem v Kamniku, tako da sem selitev vajena. Sicer pa poleg atletike in šole v prostem času rada sedem tudi za klavir. Hodila sem namreč v glasbeno šolo,” je še razkrila, za konec pa smo jo povprašali še o ciljih, ki jih z atletiko ima.

“Tako kot vsak športnik si tudi jaz želim, da bi nekoč nastopila na olimpijskih igrah, sicer pa bi rada predvsem to, da bi v športu uživala. Upam pa seveda tudi to, da postanem konkurenčna najboljšim v Evropi. Morda tudi na svetu. Da tekmujem na največjih tekmah, na največjih mitingih. Na diamantni ligi,” si je zaželela.

Jo bomo morda videli že na olimpijskih igrah, ki bodo leta 2028 v Los Angelesu? “Seveda upam, ampak tega res ne bi rada napovedovala,” je previdno zaključila varovanka izkušenega slovenskega trenerja Ladislava Mesariča, ki je v začetku letošnjega leta postal predsednik strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije.