Primerjave z novim slovenskim rekordom, ki osupnejo

Atletika 18. Feb 202520:45 0 komentarjev
Klara Lukan
Klari Lukan je uspel zares izjemen rezultat. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Preverili smo, kaj rezultat 30:26 Klare Lukan v cestnem teku na 10 kilometrov pomeni glede na točkovanje Svetovne atletike, in prišli do osupljivih ugotovitev.

Klari Lukan je nov državni rekord 30:26 v cestnem teku na 10 kilometrov, ki ga je odtekla v nedeljo v Castellonu v Španiji in se z njim razvrstila na četrto mesto večne evropske lestvice, prinesel 1224 točk.

Kaj ta dosežek pomeni glede na uradno točkovanje Svetovne atletike, če ga primerjamo z rezultati v preostalih disciplinah v ženski kategoriji? Upoštevali smo le posamične olimpijske discipline in prišli do osupljivih dognanj.

Na 100 metrov 1224 točk prinaša čas 10,89, kar bi bilo dovolj za bronasto medaljo na lanskoletnih olimpijskih igrah, ta rezultat pa je tudi precej hitrejši od slovenskega rekorda, ki ga je leta 2004 postavila naturalizirana Slovenka Merlene Ottey (11,09). Mimogrede – osebni rekord legendarne Jamajčanke, ki spada med najboljše atletinje v zgodovini, je 10,74.

Na enkrat daljši razdalji toliko točk pomeni čas 22,13, kar bi bilo v Parizu prav tako dovolj za bronasto medaljo, ta rezultat pa je tudi precej hitrejši od slovenskega rekorda Ottey 22,72. Njen osebni rekord je sicer 21,63 (1267 točk, če vas morda zanima).

1224 točk na 400 metrov pomeni čas 49,55 (državni rekord Anite Horvat je 51,22), na 800 metrov pa 1:56,61, kar je hitreje od rezultata, ki ga je ob zmagi na zadnjih olimpijskih igrah odtekla britanska zvezdnica Keely Hodgkinson (1:56,72). Državni rekord Jolande Čeplak iz leta 2002 je sicer precej hitrejši, 1:55,19 (1250 točk).

Brigita Bukovec po finalu olimpijskih iger v Atlanti. FOTO: Profimedia.

Brigita Bukovec bi “morala” teči 12,46!

Morda najbolj pa vas bo osupnilo dejstvo, kaj rezultat 30:26 v cestnem teku na deset kilometrov pomeni v primerjavi s sprintom na visokih ovirah, v katerem je za enega vrhuncev slovenske atletike in tudi športa na olimpijskih igrah leta 1996 s srebrno medaljo poskrbela Brigita Bukovec. Takrat je postavila še vedno veljaven slovenski rekord 12,59, po točkovanju Svetovne atletike pa 1224 točk prinaša rezultat 12,46!

Na 1500 metrov 1224 točk prinaša čas 3:57,76. To je več kot štiri sekunde hitreje od državnega rekorda nekdanje dvoranske evropske podprvakinje Sonje Roman (4:02,13) iz leta 2009.

V teku na 5000 metrov je 1224 točk enako rezultatu 14:29,20, na 10.000 metrov 30:26,13, v maratonu pa 2;18:50.

Vsi te rezultati so hitrejši od tistih, ki so jih lani v Parizu dosegle olimpijske zmagovalke, a velja ob tem dodati, da gre na velikih tekmovanjih v vseh tekih, daljših od 400 metrov, pogosto za taktične tekme, v katerih seveda niso pomembni časi, ampak uvrstitve.

Ultimativna lestvica vseh atletskih rezultatov

Je moškim težje teči pod desetimi sekundami na sto metrov ali skočiti osem metrov v daljino? Je dva metra v višino za ženske boljši rezultat kot skok prek 15 metrov v troskoku? To so vprašanja, na katera je v resnici nemogoče popolnoma odgovoriti, a obstaja lestvica, ki ponuja vsaj del odgovora.

Jan Železny je s svetovnim rekordom v metu kopja (98,48 metra) lastnik uradno najboljšega rezultata v zgodovini atletike (1365 točk). FOTO: Guliverimages.

Daljnega leta 1979 jo je na podlagi natančnih statističnih podatkov izdelal v Bolgariji rojeni madžarski atletski statistik Božidar Spiriev, zdaj pa z njo “upravlja” njegov sin Attila Spiriev.

Madžarske tablice, po tem imenu jih poznamo na račun rojstne države njihovega ustanovitelja, že desetletja veljajo tudi kot uradni sistem točkovnega vrednotenja vseh atletskih disciplin Svetovne atletike. Kot ultimativna lestvica vseh atletskih rezultatov, ki velja tudi kot točkovanje za atletske mnogoboje.

Slovenski rekord na 5000 metrov je sicer v lasti Lukan (15:01,37 iz leta 2023), v teku na 10.000 metov pa je od leta 2004 z 31:06,63 rekorderka Helena Javornik, toda po preskoku, ki je naši 24-letni tekačici uspel v začetku letošnjega leta, lahko pričakujemo, da bo poleti oba ta mejnika krepko premaknila navzdol.

Slovenski maratonski rekord iz leta 2004 (2;27:33) si prav tako lasti Javornik.

Maruša Mišmaš Zrimšek med finalom svetovnega prvenstva v Budimpešti, kjer je bila peta. FOTO: Profimedia.

(Ne)spregledan podvig Maruše Mišmaš Zrimšek

Zanimiva je tudi primerjava s tekom na 3000 metrov z zaprekami, v katerem 1224 točk prinaša rezultat 9:08,14, kar je počasneje od slovenskega rekorda, ki ga je v finalu svetovnega prvenstva 2023 v Budimpešti odtekla naša trenutno noseča rekorderka Maruša Mišmaš Zrimšek. Takrat je tekla 9:06,37, kar pomeni 1228 točk in potrjuje njen v slovenski javnosti morda premalo opevan podvig.

Preverimo na hitro še primerjavo z nekaj za slovensko atletiko zanimivih disciplin. V skoku s palico 1224 točk prinaša rezultat 485 centimetrov (osebni rekord slovenske trikratne dobitnice medalj z dvoranskih velikih tekmovanj, Tine Šutej, je 482 centimetrov), v troskoku 15,04 metra (bronasta s svetovnega prvenstva 2007 Marija Šestak je slovenska rekorderka s 15,08 metra), v skoku v višino pa nekje med 200 (1219 točk) in 201 centimetri (1229 točk).

Slovenska rekorderka Britta Bilač je, ko je leta 1994 v Helsinkih postala evropska prvakinja, preskočila 200 centimetrov.

Klara Lukan
Med tekom v finalu lanskoletnega evropskega prvenstva. FOTO: Profimedia

Vzhajajoča zvezdnica slovenskega športa?

To seveda ne pomeni, da je vzhajajoča zvezdnica slovenske atletike in športa, ki bo po lanskoletnem petem mestu na evropskem prvenstvu v Rimu v teku na 10.000 metrov letos očitno naredila še en velik preskok, boljša od naštetih velikih imen slovenske atletike, razkriva pa, kako dobri rezultati ji uspevajo.

Glede na to, da je stara 24 let in je za tekačico na dolge proge, v katerih tekmovalke in tekmovalci vrhunec praviloma dosegajo v zrelejših letih, še zelo mlada, pa se bomo morda čez nekaj let pogovarjali tudi o tem, da je mnoge od njih presegla …

Kaj 1224 točk pomeni v olimpijskih disciplinah?

100m: 10,89
200m: 22,13
400m: 49,55
800m: 1:56,61
1500m: 3:57,76
5000m: 14:29,20
10.000m: 30:26,13
Maraton: 2;18:50
100m ovire: 12,46
400m ovire: 53,39
3000m zapreke: 9:08,14
20km hoja: 1;30:47
Skok v višino: 201 centimetrov (1229), 200 centimetrov (1219)
Palica: 485 centimetrov
Daljina: 703 centimetrov
Troskok: 15,04 metra
Krogla: 20,26 metra
Disk: 68,25 metra
Kladivo: 78,06 metra
Kopje: 67,84 metra
Sedmeroboj: 6754 točk

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!

Priporočeno vsebino