Klic Milana Kučana in polet s helikopterjem na Titov trg

Jolanda Čeplak s slovensko zastavo po finalu v Münchnu. FOTO: Guliverimages.

Z obujanjem spominov na največje slovenske uspehe v zgodovini evropskih prvenstev v atletiki nadaljujemo z Jolando Čeplak in njeno prepričljivo zmago v teku na 800 m v Münchnu leta 2022.

Osem let za tem, ko je Britta Bilač Sloveniji v Helsinkih priskakala zgodovinsko prvo zlato medaljo na evropskih prvenstvih v atletiki, je do naslova evropske prvakinje prišla še Jolanda Čeplak.

Toda če je bila zmaga slovenske rekorderke v skoku v višino leta 1994 na Finskem presenečenje, za njeno naslednico velja vse prej kot to. Takrat 25-letna Čeplak je bila leta 2002 na vrhuncu svojih moči in z naskokom prva favoritka za naslov.

Marca je nedaleč stran od Olimpijskega stadiona v Münchnu, na Dunaju, odtekla svetovni dvoranski rekord na 800 m (1:55,82), ki je zdržal vse do letos, na generalki pred odhodom na avgustovsko evropsko prvenstvo pa odtekla najboljši izid leta ne samo v Evropi, ampak na svetu.

V Belgiji je postavila še danes veljavni slovenski rekord 1:55,19.

Z naskokom prva favoritinja prvenstva

Toliko bolj je bila takratna zvezdnica slovenskega športa z naskokom favoritinja številka ena po tem, ko je zaradi poškodbe nastop odpovedala njena glavna tekmica, svetovna in olimpijska podprvakinja Steffie Graff, s katero sta pet mesecev pred tem odtekli takrat najboljši in drugi najboljši dvoranski izid na 800 m v zgodovini.

Čeplak, ki je imela na Bavarskem tudi slovensko družbo v še eni naši odlični tekačici na dva stadionska kroga Brigiti Langerholc, je v prvem krogu v svoji skupini sicer zasedla drugo mesto s časom 2:01,98 in zaostala za domačinko Claudio Gessel, a zlahka napredovala v polfinale.

V polfinalu je Gessell prehitela in se z rezultatom 2:00,37 v finale uvrstila kot najhitrejša. Na najpomembnejši tekmi prvenstva, v finalu, dvomov o zmagovalki ni bilo.

Od začetka do konca ni bilo dvoma o zmagovalki

Svetlolasa Velenjčanka, ki je startala na četrti progi, se je v vpadljivem svetlo modrem reprezentančnem dresu od začetka pognala naprej in sploh ni pogledovala čez ramo.

Po 200 metrih je imela dva, tri metre prednosti pred najbližjo zasledovalko. Po 400 metrih se je njena prednost povečala na vsaj pet metov, v zadnjo ravnino pa je pritekla s kakšnimi desetimi metri naskoka pred drugo najboljšo tisti hip.

Medtem ko sta se na koncu drugouvrščena Španka Mayte Martinez (1:58,86) in tretja Britanka Kelly Holmes (1:58,93) potegovali za drugo mesto, o zmagovalki ni bilo niti najmanjšega dvoma.

Čeplak je ciljno črto pretekla več kot sekundo pred naslednjima tekmovalkama in s časom 1:57,65 prišla do drugega velikega uspeha v manj kot mesecu dni.

“Kar malo sem bila presenečena”

“Obe zmagi, tako ta v Münchnu, kot tista marca Dunaju, imata zame enako težo. Izjemno sem bila vesela ob prihodu v cilj, čeprav so tekmice ostale daleč zadaj in mi v zadnjih metrih ni bilo potrebno paziti na finiš. Kar malo sem bila presenečena, ko sem videla, da mi Kelly ni mogla slediti in je nudila odpor le v prvih 200 metrih. Nato sem si pritekla okrog deset metrov prednosti in le še pazila, da se ne bi zmanjšala,” je po velikem zmagoslavju povedala Čeplak.

“Jasno mi je, da bom sedaj vedno v krogu favoritinj. Toda sama se zavedam, da temu ni tako. Prišle bodo nove tekme in novi izzivi, zato si pravega slavja in s tem povezanim premorom za počitek ne bom mogla privoščiti,” je nadaljevala.

“Daleč od tega, da bi bilo zlato že oddano. Pošteno sem se morala potruditi že v kvalifikacijah in nato tudi v polfinalu. Že tedaj sem rekla, da bom tekla na vso moč in si skušala že zgodaj zagotoviti veliko prednost,” je še dodala.

Medaljo ji je podelil rojak

Njene besede potrjuje tudi razplet v kvalifikacijah in v polfinalu, ko so po vrsti izpadle favoritinje za odličje. V finalu ob njej ni bilo nobene tekačice, ki so na prvih šestih mestih po najboljših rezultatih sezone v Evropi.

Poleg treh Rusinj in Belgijke Sandre Stals je v sredinem polfinalu obtičala tudi njena rojakinja, petouvrščena z olimpijskih iger v Sydneyju 2000 Langerholc.

Pozno zvečer, malce pred 22. uro, ji je na razprodanem stadionu, pred okoli 50 tisoč gledalci, zlato medaljo okoli vratu nadel takratni podpredsednik Atletske zveze Slovenije (AZS) Janez Aljančič, ki je bil takrat tudi član predsedstva krovne evropske atletske organizacije.

Potem smo še drugič v zgodovini na evropskih prvenstvih v atletiki poslušali zvoke Zdravljice in spremljali, kako so na drog najvišje dvignili slovensko zastavo.

V družbi menedžerja Roberta Wagnerja na sprejemu v Ljubljani. FOTO: Aleš Fevžer.

Na sprejeme se je vozila kar v helikopterju

Čeplak je v telefonskem klicu takoj po finalu čestital tudi slovenski takratni predsednik Milan Kučan, že dan za tem pa jo je čakal zelo naporen program in številni sprejemi, ki so se zvrstili.

Najprej v Ljubljani, od koder je s helikopterjem poletela proti Mariboru, od tam pa še v Velenje, kjer jo je ob pristajanju na glavnem mestnem Titovem trgu v domačem Velenju pričakala navdušena množica več kot dva tisoč ljudi.

Tudi takratni velenjski župan Srečko Meh, ki je v pozdravnem nagovoru izrazil ponos, da je Jolanda tudi po vseh uspehih na svetovni ravni ostala zvesta Velenju in postala ena njegovih najbolj prepoznavnih promotork.

Ob tej priložnosti ji je izročil kristalno kroglo v obliki zemeljske oble. Ta je simbolizirala svet, ki je takrat stal pod njenimi nogami.