Po novi, 32. podelitvi slovenskega atleta leta, smo preverili, kdo je bil do zdaj največkrat izbran za atleta in kdo za atletinjo leta.

Včeraj so v Šentjerneju podelili nagrade najboljšim atletom in atletinjam leta. To je bila 32. tovrstna podelitev v organizaciji Atletske zveze Slovenije, ki je bila prvič na sporedu leta 1993.

Najboljši slovenski atlet in atletinja leta 2024 sta postala Kristjan Čeh in Lia Apostolovski.

Čeh, ki je, potem ko je bil pred dvema letoma svetovni, letos postal še evropski prvak in bil za najboljšega v Sloveniji izbran še petič in tudi petič v nizu. Najboljši je neprekinjeno že od leta 2020.

Toda 25-letni slovenski rekorder v metu diska, ki bo seveda imel priložnost, da bero nazivov za najboljšega v naslednjih letih še krepko izboljša, v tem pogledu ni rekorder.

Kar šestkrat v nizu je bil namreč med letoma 1995 in 2000 najboljši Gregor Cankar, kar je absolutni slovenski rekord po številu zaporednih zmag.

Vsi najboljši slovenski atleti leta:

9 – Primož Kozmus
6 – Gregor Cankar
5 – Kristjan Čeh
3 – Luka Janežič
2 – Miro Kocuvan, Matic Osovnikar, Robert Renner
1 – Igor Primc, Rok Predanič, Boštjan Buč

Slovenski rekorder v skoku v daljino je s šestimi nazivi najboljšega sicer na drugem mestu. Nesporni kralj slovenske atletike v tem pogledu bo še nekaj časa ostal nekdanji olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva Primož Kozmus, ki je bil za najboljšega skupaj izbran kar devetkrat. Dvakrat v nizu v letih 2003 in 2004, trikrat zapored med letoma 2007 in 2009 ter štirikrat še med letoma 2011 in 2014.

Čeh s petim naslovom najboljšega slovenskega atleta ostaja na tretjem mestu. Trikrat je bil najboljši slovenski rekorder v teku na 400 metrov Luka Janežič, po dvakrat pa so bili najboljši slovenski rekorder na 100 in 200 metrov Matic Osovnikar, slovenski rekorder v skoku s palico Robert Renner in nekdanji odlični tekač na 400 metrov z ovirami Miro Kocuvan, ki je bil za najboljšega izbran v prvih dveh izborih, v letih 1993 in 1994.

Enkrat so zmagali metalec diska Igor Primc, sprinter Rok Predanič in tekač na 3000 metrov z zaprekami Boštjan Buč.

Z nazivom najboljšega se lahko do zdaj pohvali natanko deset atletov.

Najboljši slovenski atleti po letih:

1993: Miro Kovucan
1994: Miro Kocuvan
1995: Gregor Cankar
1996: Gregor Cankar
1997: Gregor Cankar
1998: Gregor Cankar
1999: Gregor Cankar
2000: Gregor Cankar
2001: Igor Primc
2002: Rok Predanič
2003: Primož Kozmus
2004: Primož Kozmus
2005: Matic Osovnikar
2006: Matic Osovnikar
2007: Primož Kozmus
2008: Primož Kozmus
2009: Primož Kozmus
2010: Boštjan Buč
2011: Primož Kozmus
2012: Primož Kozmus
2013: Primož Kozmus
2014: Primož Kozmus
2015: Robert Renner
2016: Robert Renner
2017: Luka Janežič
2018: Luka Janežič
2019: Luka Janežič
2020: Kristjan Čeh
2021: Kristjan Čeh
2022: Kristjan Čeh
2023: Kristjan Čeh
2024: Kristjan Čeh

*podatke je priskrbel Zdravko Peternelj.

Ne Bukovec ali Čeplak, na vrhu je Ratej

Kako pa je s pregledom zgodovine najboljših slovenskih atletinj? Apostolovski, ki je letos zmagala prvič, je postala 13. atletinja s takim nazivom.

Marsikoga bo presenetilo, kdo je na vrhu. Z rekordnimi šestimi naslovi za najboljšo se namreč ponaša Martina Ratej, ki je sicer vrsto let spadala med najboljše metalke kopja na svetu, a na velikih tekmovanjih nikoli ni osvojila medalje.

Na drugem mestu je nekdanja olimpijska podprvakinja in evropska podprvakinja v sprintu na 100 metrov z ovirami Brigita Bukovec, ki se lahko pohvali tudi z bronasto medaljo z dvoranskega svetovnega prvenstva in srebrno z dvoranskega evropskega prvenstva v sprintu na 60 metrov z ovirami. Lanskoletna atletinja leta je bila petkrat izbrana tudi za najboljšo slovensko atletinjo leta.

Vse najboljše slovenske atletinje leta:

6 – Martina Ratej
5 – Brigita Bukovec
4 – Brigita Langerholc, Tina Šutej
3 – Jolanda Čeplak
2 – Alenka Bikar, Maja Mihalinec Zidar, Maruša Mišmaš Zrimšek
1 – Britta Bilač, Marija Šestak, Snežana Rodić, Sonja Roman, Lia Apostolovski

Na tretjem mestu sta s štirimi nazivi nekdanja odlična tekačica na 800 metrov Brigita Langerholc in lanskoletna slovenska atletinja leta in slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej.

Jolanda Čeplak, dvoransko svetovno rekorderko in nekdanjo dvoransko evropsko prvakinjo v teku na 800 metrov, ki je bila še evropska prvakinja na prostem, tretja na olimpijskih igrah, druga na dvoranskem svetovnem prvenstvu in z dvoranskega evropskega prvenstva prinesla tudi bronasto medaljo, najdemo šele na petem mestu. Trikrat je bila izbrana za slovensko športnico in trikrat tudi za slovensko atletinjo leta.

Dvakrat so se s laskavim nazivom najboljše slovenske atletinje leta okitile sprinterki Alenka Bikar in Maja Mihalinec Zidar ter slovenska rekorderka v teku na 3000 metrov z zaprekami Maruša Mišmaš Zrimšek.

Po enkrat so zmagale nekdanja evropska prvakinja v skoku v višino Britta Bilač, osvajalka bronaste medalje s svetovnega prvenstva ter srebrna z dvoranskega svetovnega in evropskega prvenstva v troskoku Marija Šestak, srebrna z dvoranskega evropskega prvenstva v teku na 1500 metrov Sonja Roman, nekdanja skakalka Snežana Rodić, ki je navduševala v troskoku, in zdaj še Apostolovski.

Vse najboljše slovenske atletinje po letih:

1993: Brigita Bukovec
1994: Britta Bilač
1995: Brigita Bukovec
1996: Brigita Bukovec
1997: Brigita Bukovec
1998: Brigita Bukovec
1999: Brigita Langerholc
2000: Brigita Langerholc
2001: Alenka Bikar
2002: Jolanda Čeplak
2003: Jolanda Čeplak
2004: Jolanda Čeplak
2005: Alenka Bikar
2006: Brigita Langerholc
2007: Brigita Langerholc
2008: Marija Šestak
2009: Sonja Roman
2010: Martina Ratej
2011: Martina Ratej
2012: Martina Ratej
2013: Snežana Rodić
2014: Martina Ratej
2015: Maja Mihalinec Zidar
2016: Tina Šutej
2017: Martina Ratej
2018: Martina Ratej
2019: Maja Mihalinec Zidar
2020: Maruša Mišmaš Zrimšek
2021: Tina Šutej in Maruša Mišmaš Zrimšek
2022: Tina Šutej
2023: Tina Šutej
2024: Lia Apostolovski

*podatke je priskrbel Zdravko Peternelj.