Kristjan Čeh, svetovni prvak v metu diska, je z novo sezono začel odlično. Prepričan je, da bo podobno tudi nadaljevanje. Litovskemu tekmecu Mikolasu Alekni, ki ima trenutno boljši rezultat, je sporočil, da bo stvari kmalu postavil na svoje mesto.
Kristjan Čeh bo letos prvič nastopal kot svetovni prvak. Zlat je bil na lanskoletnem svetovnem prvenstvu v Oregonu v ZDA. Glavni cilj letošnje sezone je seveda avgustovsko svetovno prvenstvo v Budimpešti, kjer bo skušal obraniti naslov.
Cilj je tudi ponovitev zmage v skupnem seštevku serije najboljših atletskih mitingov na svetu, diamantne lige. Na prvem je takoj zablestel in se z zmago na mitingu v Dohi z rezultatom 70,89 metra že zelo približal lanskoletnemu osebnemu rekordu (71,27).
Kljub temu 24-letni slovenski rekorder trenutno ni lastnik najboljšega rezultata na svetu. Še dlje, okroglih 71 metrov daleč, je konec aprila na mitingu v Berekleyju v ZDA disk vrgel tri leta mlajši Mikolas Alekna, sin enega najboljših metalcev v zgodovini Virgilijusa Alekne. Najboljši slovenski atlet je prepričan, da bo kmalu drugače. Kdo ve, morda že po jutrišnjem mitingu v domačem Ptuju, na katerem bo nastopil.
Kako ste zadovoljni s pripravljenostjo, ki jo kažete na začetku sezone?
“Veliko sem pridobil na moči, postavil sem številne osebne rekorde v dvigovanju uteži. Napredek se pozna tudi pri tehniki. Sem bolj stabilen. Moč je narasla, ob tem pa sta hitrost in eksplozivnost ostala ista, kar je pomembno. Tehniko sem moral malce prilagoditi, a je vse tako, kot bi moralo biti. To se je videlo tudi na mitingu v Dohi, kjer sem disk vrgel skoraj 71 metrov daleč. Lani sem ga na prvi pravi tekmi vrgel 67 metrov.”
Še boljši je bil že pred tem Litovec Mikolas Alekna. Vas je s tako dolgim metom presenetil?
“Zelo je nadarjen, ima seveda tudi dobre gene. Je še mlad, a je disk že vrgel 71 metrov daleč. Toda to mu je uspelo v ZDA, kar je druga zgodba. Tam je veter malce drugačen, ampak vsekakor je odličen atlet. Že lani je parkrat vrgel prek 69 metrov, zato sem pričakoval, da bo kmalu vrgel tudi čez 70 metrov. Njegovi dobri rezultati me ne presenečajo, se pa že veselim najinega prvega srečanja, da mu pokažem, kdo je šef.”
Kakšno je vajino rivalstvo?
“Sva prijatelja. Dopisujeva si ravno ne, se pa na tekmi pozdraviva, rečeva besedo, dve. Med tekmo seveda ne, tam sva namreč tekmeca, po nastopih pa zagotovo. Rivalstvo je vsekakor dobrodošlo, da je vse skupaj bolj zanimivo. Konkurenca je na višji ravni. Že lani je bilo podobno s Švedom Danielom Stahlom, ki bo zraven seveda tudi letos, zdaj se nama je pridružil še Alekna.”
S kakšnimi načrti ste vstopili v novo sezono?
“Prvi cilj je seveda, da obranim naslov svetovnega prvaka. Zdaj sem v neki novi vlogi, branim zlato medaljo, nosil bom tudi številko drugačne barve. Predvsem si želim, da bi stabilno metal prek 70 metrov. Če mi to uspe, potem je možno marsikaj.”
Kakšen rezultat pričakujete?
“Za zdaj o tem še ne razmišljam preveč, ampak vsekakor pričakujem, da bom vrgel nov osebni rekord.”
Na svetovni rekord (Nemec Jürgen Schult je leta 1986 vrgel 74,08) mislite?
“Če bo šlo tako naprej, se lahko zgodi. Težko pa rekord napovem. Za tak met se mora poklopiti praktično vse. Pogoji, dober dan. Vsekakor pa verjamem, da lahko disk vržem tudi tako daleč …”
Predlani olimpijske igre, lani in letos svetovno prvenstvo. Vam tri velika tekmovanja v treh letih ustrezajo?
“Glede na to, kako dobro mi gre, je to vsekakor dobrodošlo. Sem v zelo dobri formi, zato bi seveda rad čim več tekmoval.”
Že jutri vas čaka miting pred domačimi navijači, na Ptuju. Kaj od vas tam lahko pričakujemo?
“Verjamem, da lahko vržem daleč. Ptuj je moj dom, tam zelo rad tekmujem. Domač stadion, domači gledalci, navijači. Občutek je vedno dober.”
Sicer pa v Sloveniji ne živite več, po novem ste nastanjeni v Estoniji, od koder prihaja vaš trener Gerd Kanter. Kako se znajdete?
“Ne razlikuje se kaj dosti. Le to, da je Talin seveda veliko večji od Ptuja. Imam pa tam na voljo vse. Od notranjih dvoran, do stadiona, fizioterapije, utežarne …”
Se je z naslovom svetovnega prvaka povečala tudi vaša prepoznavnost?
“Prav dosti po ulicah ne hodim, bolj na treninge in domov, tako da težko povem, a malce se je vsekakor spremenilo. Ljudje te prepoznajo. Se pa počutim povsem enako, kot sem se prej. Počnem iste stvari.”
Pa finančno?
“Da, tukaj pa je sprememba opazna. Je dosti bolje kot lani. Lahko se dobro pripravljam. Ni mi treba razmišljati, ali imam denar za treninge ali ne. ”
Ne samo vi, v zadnjem času gre dobro tudi nekaterim preostalim najboljšim slovenskim atletom in atletinjam. Slovenska atletika se očitno dviguje …
“Da, res je. Vsekakor je dobro slišati, da je tako. Tudi mladi dosegajo dobre rezultate. To je super za nas vse.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!