Finski šport je v svoji zgodovini dal kar nekaj velikih junakov. Tudi atletskih. A nihče ne prekaša Paava Nurmija, ki ima v deželi na severu Evrope status legende, kakršnega pri nas uživa Leon Štukelj. Obe športni ikoni pa družijo tudi olimpijske igre v Parizu, ki se po stotih letih vračajo v francosko prestolnico.
Olimpijske igre v Parizu leta 1924 bodo za vselej zapisane v zgodovino slovenskega športa. Slovenski telovadec Leon Štukelj se je namreč v domovino iz francoske prestolnice vrnil okrašen z dvema zlatima medaljama. Legendarni Štukelj je konkurenco premagal tako v mnogoboju kot na drogu.
Še večji dosežek pa je pred natanko stotimi leti v Parizu uspel Paavu Nurmiju. Finski atlet je olimpijado končal kot največji zvezdnik zbora najboljših športnikov sveta, osvojil le namreč kar pet zlatih medalj. Izjemni tekač je bil najboljši na razdaljah 1500 in 5000 metrov, slavil je tudi v štafetah na 3000 metrov ter v krosu, kjer si je zlato okrog vratu nadel tudi s posamično zmago.
Vseh pet zlatih medalj slovitega Nurmija se kmalu vrača v Pariz. Muzej v Turkuju, kjer so shranjene, jih bo namreč začasno posodil muzeju Monnaie de Paris ob reki Seni, kjer bo od 27. marca do 22. septembra potekala velika razstava olimpijskih medalj.
“V svojih dneh je bil popularen kot Hollywoodske zvezde, častili so ga po vsem svetu, Paavo Nurmi je bil prva resnično globalna športna zvezda. Svojo kariero je končal z devetimi zlatimi in tremi srebrnimi olimpijskimi medaljami, postavil je tudi 22 uradnih svetovnih rekordov. Vrhunec njegove karier so bile olimpijske igre v Parizu, še posebej neverjetni zaporednimi zmagi na 1500 in 5000 metrov, ko je v obeh finalih zmagal le z uro vmesnega premora,” so v spomin na legendarnega letečega Finca zapisali organizatorji razstave.
Kdo je bil Paavo Nurmi?
Sloviti Finec je ikona svetovnega športa. Prvič je slavo požel že na olimpijskih igrah v belgijskem Antwerpnu, kjer je osvojil tri zlate medalje. Eno je po legendarnem dosežku v Parizu dodal še leta 1928 v Amsterdamu.
Po končani karieri je bil podobno uspešen kot na atletskih stezah tudi v poslu. Postal je trgovec z nepremičninami in delnicami ter postal eden najbolj bogatih Fincev tistega časa. Med drugo svetovno vojno je zbral in daroval ogromno denarja za potrebe finske vojske. Leta 1952 je bil nosilec olimpijske bakle na poletnih igrah v Helsinkih.
Po njem so poimenovana letala finskega letalskega prevoznika, njegova podoba pa je krasila tudi bankovec za 10 mark, ki je šel v zgodovino, ko je dežela leta 2002 kot uradno valuto prevzela Euro.
Nurmi je umrl leta 1973, star je bil 76 let.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!