Lestvica, ki razgali vrh ženske zgodovine atletike

Rekord Usaina Bolta 9,58 na 100 metrov ni najboljši rezultat v zgodovini atletike. FOTO: Profimedia.

Kateri rezultati iz atletske zgodovine so najboljši? Kdo je najboljši v svetu in kdo pri nas? Kdo je na vrhu letos? Na ta vprašanja smo v letu olimpijskih iger, ki so pred nami, odgovarjali v tokratni sobotni temi in ugotovili, da so predvsem številni najboljši ženski rezultati zelo vprašljivi.

Je moškim težje teči pod desetimi sekundami na sto metrov ali skočiti osem metrov v daljino?

Je dva metra v višino za ženske boljši rezultat kot skok prek 15 metrov v troskoku?

Je večji podvig, če atlet disk vrže prek 70 ali kladivo čez 80 metrov? Če omenimo disciplini, ki sta slovenski atletiki prinesli največ medalj z največjih tekmovanj.

To so vprašanja, na katera je v resnici nemogoče popolnoma odgovoriti, a obstaja lestvica, ki ponuja vsaj del odgovora. Daljnega leta 1979 jo je na podlagi natančnih statističnih podatkov izdelal v Bolgariji rojeni madžarski atletski statistik Božidar Spiriev.

Madžarske tablice, po tem imenu jih poznamo na račun rojstne države njihovega ustanovitelja, že desetletja veljajo tudi kot uradni sistem točkovnega vrednotenja vseh atletskih disciplin krovne atletske organizacije, Svetovne atletike. Kot ultimativna lestvica vseh atletskih rezultatov.

Na podlagi bioloških razlik so seveda ločene na žensko in moško kategorijo.

Kateri rezultati so po uradnem točkovanju Svetovne atletike torej najboljši v atletski zgodovini? Začnimo z atleti.

Atleti: ne Usain Bolt, na vrhu legendarni Čeh

Na prvem mestu na vrhu lestvice ne boste našli svetovnega rekorda Usaina Bolta na 100 metrov (9,58) iz finala svetovnega prvenstva 2009 v Berlinu, če ste morda najprej pomislili na to. Jamajčan se mora s 1356 točkami, kolikor jih prinaša ta rezultat, zadovoljiti z drugim mestom.

Še devet točk več, 1365, je vreden 98,48 metrov dolg met kopja legendarnega Čeha Jana Železnega iz leta 1996.

Na tretjem mestu je s 1355 točkami, zanimivo, še en metalec kopja. Nemec Johannes Vetter – nekdanji svetovni in evropski prvak, ki pa je zares blestel le dve leti in v atletiki ni pustil globljega pečata – je leta 2020 kopje vrgel 97,76 metra daleč in za tri točke prehitel še en neverjeten svetovni rekord, ki ga najdemo na četrtem mestu. Boltovih 19,19 na 200 metrov iz finala svetovnega prvenstva 2009.

Na petem mestu je svetovni rekord v skoku v daljino, 985 centimetrov Američana Mika Powella iz finala svetovnega prvenstva 1991 (1364 točk).

Šesti je še vedno zelo aktualni Norvežan Karstena Warholma z norih 45,94 v teku na 400 metrov z ovirami iz finala olimpijskih iger 2020 leta 2021.

Na sedmem mestu je še en Jamajčan, ki je blestel na 200 metrov, Yohan Blake (19,26), na osmem pa še en skakalec v daljino in Američan. Nekdanji svetovni rekorder (890 centimetrov) Bob Beamon.

Še tretjega Američana v top deseterici zagledamo na devetem mestu (Ryana Crouserja z lanskih 23,56 metra v metu krogle), na desetem mestu pa letošnji svetovni rekord Armanda Duplantisa v skoku v palico (624 centimetrov).

Švedski zvezdnik svetovne atletike je seveda tudi lastnik letošnjega rezultata z največ točkami v moški konkurenci. Ta skok na uvodnem mitingu diamantne lige v Xiamenu na Kitajskem (mu) je prinesel 1333 točk.

Zanimivo je, da so precej precej izven deseterice najboljših rezultatov ostali lastniki nekaterih v kolektivnem spominu najbolj zasidranih svetovnih rekordov.

Britanec Jonathan Edwards in njegovih 18,29 metra v troskoku (1303 točke), Maročan Hicham El Guerrouj in njegovih okroglih 3:26,00 na 1500 metrov (1302), svetovni rekord Kenijca Davida Rudishe v finalu olimpijskih iger 2012 na 800 metrov (1:40,91) …

Top 10 moških rezultatov na svetu v zgodovini:

1365 točk – 98,48 m (kopje, 1996), Jan Železny (Češkoslovaška)
1356 točk – 9,58 (100 m, 2009), Usain Bolt (Jamajka)
1355 točk – 97,76 m (kopje, 2020), Johannes Vetter (Nemčija)
1352 točk – 19,19 (200 m, 2009), Usain Bolt (Jamajka)
1346 točk – 895 cm (daljina, 1991), Mike Powell (ZDA)
1341 točk – 45,94 (400 m ovire, 2021), Karsten Warholm (Norveška)
1339 točk – 19,26 (200 m, 2011), Yohan Blake (Jamajka)
1335 točk – 890 cm (daljina, 1968), Bob Beamon (ZDA)
1334 točk – 23,56 m (krogla, 2023), Ryan Crouser (ZDA)
1333 točk – 624 cm (palica, 2024), Armand Duplantis (Švedska)

*upoštevali smo samo rezultate v olimpijskih disciplinah brez štafetnih tekov in brez tekaških disciplin v dvorani.

Atletinje: na vrhu poplava sumljivih rezultatov metalk

Kako je z atletinjami? Če ste se čudili, da so brez mesta med top deset ostali nekateri najbolj legendarni atleti, potem vas bo deseterica najboljših rezultatov med atletinjami šokirala. Ob tem pa razkrila oziroma potrdila marsikaj.

Med deseterico najboljših rezultatov v zgodovini se je v tem tisočletju uspelo prebiti le eni atletinji, pa še to ravno ta teden Ukrajinki Jaroslavi Mahučik, ki je na mitingu diamantne lige v Parizu popravila 37 let star svetovni rekord v skoku v višino in preskočila 210 centimetrov. To ji je prineslo 1319 točk, kar zadostuje za deveto mesto na večni lestvici. Na letošnji je seveda prva.

Ženska in absolutna rekorderka Gabriele Reinsch. FOTO: Guliverimages.

Vsi preostali rezultati, ki jih najdemo med najboljšo deseterico, so bili doseženi leta 1988 ali prej, Američanka Jackie Joyner-Kersee, ki je s svetovnim rekordom v sedmeroboju na sedmem mestu pa je osamljena med kar osmimi metalkami.

Kar sedem od teh je metalk krogle, na vrhu pa z metom diska, dolgim 76,80 metra, najdemo Gabriele Reinsch, ki je s tem dosežkom iz leta 1988 pri kar 1382 točkah.

Zelo zanimivo je tudi to, da prav vse te metalke prihajajo iz nekdanjega Vzhodnega bloka.

Kateri legendarni ženski atletski dosežki so zaradi zelo spornih rezultatov metalk ostali brez mesta med najboljšo deseterico?

Ameriška legenda sprinta Florence Griffith Joyner s 36 let starima svetovnima rekordoma 10,49 na 100 (1314 točk) in 21,34 na 200 metrov (1308).

Njena rojakinja Sydney McLaughlin-Levrone, ki je letos navdušila s svetovnim rekordom na 400 metrov z ovirami 50,64, ki ji je prinesel 1313 točk.

Vzhodna Nemka Marita Koch in njen že 39 let nedotakljivi svetovni rekord na 400 metrov 47,60 (1304) in 72,28 metra dolg met kopja (1306) Čehinje Barbore Špotakove iz leta 2008.

Pa tudi legendarna serijska svetovna rekorderka v skoku s palico iz Rusije Jelena Isinbajeva, ki s 506 preskočenimi centimetri niti ni presegla meje 1300 točk. Njen svetovni rekord jih namreč prinaša 1290.

Top 10 ženskih rezultatov na svetu v zgodovini:

1382 točk – 76,80 m (disk, 1988), Gabriele Reinsch (Vzhodna Nemčija)
1372 točk – 22,63 m (krogla, 1987), Natalija Lisovskaja (Sovjetska zveza)
1364 točk – 22,50 m (krogla, 1964), Helena Fibingerova (Češkoslovaška)
1361 točk – 22,45 m (krogla, 1980), Ilona Slupianek (Vzhodna Nemčija)
1345 točk – 22,19 m (krogla, 1987), Claudia Losch (Zahodna Nemčija)
1331 točk – 7291 točk (sedmeroboj, 1988), Jacki Joyner-Kersee (ZDA)
1326 točk – 21,89 m (krogla, 1976), Ivanka Hristova (Bolgarija)
1324 točk – 21,86 m (krogla, 1979), Marianne Adam (Vzhodna Nemčija)
1319 točk – 210 cm (višina, 2024), Jaroslava Mahučik (Ukrajina)
1318 točk – 21,76 m (krogla, 1988), Meisu Li (Kitajska)

*upoštevali smo samo rezultate v olimpijskih disciplinah brez štafetnih tekov in brez tekaških disciplin v dvorani.

Slovenci: na vrhu metalca, blizu zdajšnji up

Najboljši izid v zgodovini slovenske atletike je zabeležil Kristjan Čeh, ko je lani na mitingu v Estoniji disk vrgel 71,86 metra daleč, kar prinaša 1279 točk.

Nekdanji svetovni in novopečeni evropski prvak je, pričakovano, tudi lastnik najboljšega letošnjega slovenskega izida. Njegovih 70,48 metra ob zmagi na majskem mitingu diamantne lige v Dohi pomeni 1253 točk.

Za rezultat z največ točkami v zgodovini slovenske atletike je poskrbel Kristjan Čeh. FOTO: Guliverimages.

Pričakovano je na drugem mestu slovenske večne lestvice Primož Kozmus, nekdanji svetovni prvak v metu kladiva, ki je leta 2009 disk v Celju vrgel 82,58 metra daleč (1243 točk).

Tretji je Gregor Cankar z 840 preskočenimi centimetri v daljino leta 1997 (1225), na četrtem mestu pa že najdemo komaj 20-letnega Matica Iana Gučka, ki letos navdušuje v teku na 400 metrov z ovirami. Njegov državni rekord 48,34 prinaša 1214 točk.

Od šestega do desetega mesta sledijo Rožle Prezelj z za slovensko atletiko rekordnimi 232 centimetri v skoku v višino, Borut Bilač z 824 centimetri v skoku v daljino, Luka Janežič z državnim rekordom na 400 metrov 44,84, Robert Renner z državnim rekordom v skoku s palico (570 centimetrov), Boštjan Buč z rekordom na 3000 metrov z zaprekami (8:16,96) in Sašo Apostolovski z 230 centimetri v skoku v višino.

Finalista svetovnega prvenstva in bronastega z evropskega prvenstva, slovenskega rekorderja Matica Osovnikarja z 10,13 na sto metrov (1162) ne najdemo med najboljših deset.

Top 10 moških slovenskih rezultatov v zgodovini:

1279 točk – 71,86 m (disk, 2023), Kristjan Čeh
1243 točk – 82,58 m (kladivo, 2009), Primož Kozmus
1225 točk – 840 cm (daljina, 1997), Gregor Cankar
1214 točk – 48,34 (400 m ovire, 2024), Matic Ian Guček
1197 točk – 232 cm (višina, 2012), Rožle Prezelj
1190 točk – 824 cm (daljina, 1990), Borut Bilač
1188 točk – 44,84 (400 m, 2017), Luka Janežič
1184 točk – 570 cm (palica, 2015), Robert Renner
1180 točk – 8:16,96 (3000 m zapreke, 2003), Boštjan Buč
1179 točk – 230 cm (višina, 1987), Sašo Apostolovski

*upoštevali smo samo rezultate v olimpijskih disciplinah brez štafetnih tekov in brez tekaških disciplin v dvorani.

Slovenke: na prvem mestu brez presenečenja

Pokukajmo za konec še med slovenske atletinje. Na vrhu ni presenečenja. Trdno ga zaseda Jolanda Čeplak s slovenskim rekordom na 800 metrov 1:55,19, ki pomeni 1250 točk. Kot zanimivost omenimo, da ima njen dvoranski svetovni rekord 1:55,82 iz finala dvoranskega evropskega prvenstva 2002 na Dunaju še pet točk več.

Jolanda Čeplak je slovenska rekorderka med atletinjami. FOTO: Guliverimages.

Na drugem mestu imamo dve slovenski rekorderki z istim številom točk, 1228. Toliko pomeni 15,08 metra v troskoku Marija Šestak iz leta 2008 in 9:06,37 v finalu lanskoletnega svetovnega prvenstva v Budimpešti na 3000 metrov z zaprekami Maruše Mišmaš Zrimšek.

Četrta je Britta Bilač z 200 preskočenimi centimetri v višino v finalu evropskega prvenstva 1994 v Helsinkih za evropski naslov (1219 točk), na petem mestu pa je s 482 preskočenimi centimetri v skok s palico Tina Šutej (1214), ki je z januarja obkljukanimi 473 centimetri letos zbrala največ točk med slovenskimi atletinjami, in sicer 1186.

Spodnjo polovico elitne deseterice s 67,16 metra v metu kopja po vrsti zasedajo Martina Ratej, Brigita Bukovec z 12,59 za srebrno medaljo v finalu sprinta na 100 metrov z ovirami na olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti, 1:58,41 Brigite Langerholc na 800 metrov iz leta 2007, 4:02,13 Sonje Roman na 1500 metrov leta 2009 in olimpijski tek Helene Javornik na 10.000 metrov (31:06,63) na igrah v Atenah leta 2004.

Legende svetovnega sprinta Merlene Ottey, ki je pred 20 leti ob koncu kariere jamajško zastavo zamenjala za slovensko in postavila oba sprinterska državna rekorda (11,09 na 100 in 22,72 na 200 metrov), v top deset ne najdemo. Njen slovenski rekord na 100 metrov ji je prinesel 1179 točk, kar prinaša mesto tik za najboljšo deseterico.

Top 10 ženskih slovenskih rezultatov v zgodovini:

1250 točk – 1:55,19 (800 m, 2002), Jolanda Čeplak
1228 točk – 15,08 m (troskok, 2008), Marija Šestak
1228 točk – 9:06,37 (3000 m zapreke, 2023), Maruša Mišmaš Zrimšek
1219 točk – 200 cm (višina, 1994), Britta Bilač
1214 točk – 482 cm (palica, 2023), Tina Šutej
1211 točk – 67,16 m (kopje, 2010), Martina Ratej
1206 točk – 12,59 (100 m ovire, 1996), Brigita Bukovec
1191 točk – 1:58,41 (800 m, 2007), Brigita Langerholc
1188 točk – 4:02,13 (1500 m, 2009), Sonja Roman
1187 točk – 31:06,63 (10.000 m, 2004), Helena Javornik

*upoštevali smo samo rezultate v olimpijskih disciplinah brez štafetnih tekov in brez tekaških disciplin v dvorani.