Srčna slovenska maraton, ki je napovedala velike stvari

Liza Šajn. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Liza Šajn je ob maratonskem debiju na velikih tekmovanjih in v šele drugem nastopu na dobrih 42 km dolgi kraljevski tekaški disciplini navdušila in na evropskem prvenstvu v Birminghamu zasedla 17. mesto, čeprav je bila najmlajša med vsemi tekmovalkami.

“Danes sem tekla svoj drugi maraton, ki se je precej razlikoval od prvega. Valencia je znana po zelo ravninski trasi, danes pa je bilo 750 višinskih metrov, lahko bi rekla, da je bila skoraj gorska trasa. Vedela sem, da moram biti potrpežljiva in iti v svojem tempu. Če greš čez mejo, lahko to drago plačaš. Skušala sem se držati skupine, ki mi je na 15. kilometru sicer malce ušla, ampak sem poskušala ostati mirna in potrpežljiva. Kar dobro sem ohranjala svoj tempo in v drugi polovici pridobila nekaj mest. Ostala sem močna do konca in sem zelo vesela,” je ob prihodu v cilj v središču mesta slovenskim novinarjem izčrpno razlagala Liza Šajn in tudi na ta način dala vedeti, da se je poltretje ure tekanja po birminghamskih ulicah lotila premišljeno.

Z rezultatom dveh ur, 31 minut in 22 sekund je sicer zaostala za osebnim rekordom, ki ga je decembra lani ob maratonskem debiju v Valencii postavila z 2;29:33, a je šlo tam za precej lažjo in ugodnejšo traso, zato je treba na tokratni dosežek gledati z drugačnimi očmi. Navsezadnje to potrjuje tudi 17. mesto, ki ga je zasedla v konkurenci 52 evropskih maratonk.

“Krize pridejo, a jih prebrodiš”

“Seveda, maraton je tako dolg, da krize pridejo. Ampak skušala sem ostati pozitivna in si dopovedovati, da krize pridejo in gredo. V nekem trenutku si misliš, da si na meji, potem pa čez nekaj kilometrov to krizo prebrodiš. Garala sem kilometer za kilometrom in nisem razmišljala o tem, koliko je še pred mano,” je kljub temu dala vedeti, da vse ni bilo tako lahko, kot je bilo videti ob njenem prihodu v cilj. Se je pa na zahtevno traso zelo dobro pripravila.

“Nekaj mesecev nazaj sem izvedela, da bo trasa zelo razgibana, zato sem skušala to simulirati tudi na treningih. Zadnje priprave sem opravila v Keniji, kjer sem bila šest tednov. Tam je povsod razgibano, kar me je zelo dobro pripravilo. Veliko poudarka sem namenila tudi moči, precej sem delala z utežmi. Mislim, da mi je to danes zelo pomagalo,” je priznala Logatčanka, ki je nedavno dopolnila komaj 24 let, kar jo uvršča med najmlajše maratonke.

Najmlajša med vsemi, ki so tekle

Pravzaprav je bila tokrat kar najmlajša. Vse tekačice, ki so nastopile v maratonu, so bile starejše od nje. Velika večina celo precej starejših.

“Sama se s starostjo ne obremenjujem. Smo v članski konkurenci, tako da to niti ni tako pomembno. Zagotovo pa vidim še ogromno prostora za napredek. V maratonu so izkušnje zelo pomembne in verjamem, da bom še napredovala,” je priznala in dodala, da je dober začetek njene maratonske poti ne preseneča.

“Nisem tako presenečena, ker za te rezultate res trdo garam. Ogromen napredek vidim tudi na treningih. Vedela sem, da lahko tako tečem, sem pa seveda zelo vesela. Če bom tako nadaljevala, verjamem, da bom še napredovala,” je dejala.

“V Keniji se lahko osredotočim le na trening”

Na evropsko prvenstvo je pripotovala neposredno s priprav v Keniji, kjer je bila v zadnjih letih že tretjič. Kot tekačica, ki velja za eno najbolj srčnih in nepopustljivih, se tam počuti zelo domače.

“Tam sem bila na višinskih pripravah že trikrat in okolje mi zelo ustreza. Mislim, da je tam idealno za trening. Kenijci so znani po tem, da so odlični dolgoprogaši, in celotna tamkajšnja miselnost ti pomaga. Vidim velik učinek tudi zaradi višine. Tam se lahko odlično osredotočim na trening, imam zelo dobro podporo in družbo, pa tudi za regeneracijo lahko odlično poskrbim. V tem pogledu imam tam boljše pogoje kot doma,” je dejala varovanka našega najboljšega maratonca zadnjih let Primoža Kobeta, ki je na treningih zelo marljiva. Kolikor slišimo, včasih celo preveč.

“Vsi maratonci smo takšni”

“No, pa saj mislim, da smo vsi maratonci takšni. Motivacije imamo dovolj, želje tudi. Večkrat nas je treba ustavljati kot pa priganjati,” se je zasmejala Šajn, katere izvrsten dosežek v Birminghamu dobi še dodatno težo zaradi dejstva, da jo je pred vsega petimi meseci doletela huda poškodba – stresni zlom križnice.

“To je bila kar huda poškodba, ampak sem imela dobro podporo in dobre fizioterapevte okoli sebe. Raje sem nekoliko dlje počivala in počakala, da se je vse res dobro zacelilo. Potem sem lahko normalno začela trenirati naprej in zdaj sem tu, kjer sem,” je zadovoljno ugotovila, nato pa dejala, da si bo zdaj vendarle vzela nekaj počitka. A ne preveč.

“Vrhunec načrtujem v Valencii”

“Nekaj dni, morda kak teden bom brez teka, potem pa se bom počasi vrnila v trening. Jeseni bom še tekmovala. Najprej na nekoliko krajših cestnih tekih, moj vrhunec jeseni pa bo decembrski maraton v Valencii, kjer računam na zelo dober čas. Nastopila bom tudi na Ljubljanskem maratonu, kjer bom tekla polmaraton. Tega se zelo veselim,” je načrte za preostanek leta razkrila zelo obetavna maratonka, od katere si lahko v prihodnosti obetamo velike stvari. Če ji bodo le prizanesle poškodbe. Držimo pesti.