Če bi bila tako sproščena pred leti, bi medaljo že imela v žepu

Atletika 16. Avg 20236:00 3 komentarji
Martina Ratej
Martina Ratej. FOTO: Peter KastelicAZS.

Martina Ratej, slovenska rekorderka v metu kopja, se po kalvariji, ki jo je doživljala zaradi padca na doping testu, vrača na svetovna prvenstva, na katerem bo nastopila že šestič. Pred odhodom v Budimpešto je precej bolj sproščena, kot je bila pred leti, ko je na velika tekmovanja prihajala kot favoritinja.

Martino Ratej je šokantna novica doletela leta 2019. V vzorcu z olimpijskih iger 2012, ki so ga naknadno analizirali pri Mednarodni testni komisiji, so namreč našli prisotnost prepovedanega clostebol metabolita. Ta naj bi, tako trdi že od začetka, v njeno telo prišel z zdravili, ki jih je jemala zaradi zdravstvenih težav. Prekršek je priznala in se sprijaznila z dveletnim suspenzom, ki jo je doletel.

“Ko se ti enkrat zgodi to, kar se je zgodilo meni, si ožigosan za vedno. Čeprav ljudje ne poznajo ozadja. Žal je tako, s tem se moram sprijazniti,” pravi slovenska rekorderka, ki se s tem, da bi na tak način končala kariero, ni želela sprijazniti. Lani se je vrnila in prijetno presenetila s petim mestom na evropskem prvenstvu.

Letos se vrača še na svetovno prvenstvo, na katerem bo nastopila že šestič. V preteklosti, ko je kopje metala precej dlje in dosegla tudi sijajen slovenski rekord (67,16 metra), je na velika tekmovanja prihajala kot favoritka za medalje, a ji nikoli ni uspelo. Na svetovnih prvenstvih je bila najboljša leta 2011, ko je bila sedma.

V Budimpešto potuje v povsem drugačnem položaju, a je zato toliko bolj sproščena. Izid sezone 60,52 je konec julija zabeležila na generalki za svetovno prvenstvo, kar je dober znak. “Če bi bila tako sproščena, kot sem zdaj, v preteklosti, bi verjetno osvojila kakšno medaljo,” pravi o tem 41-letna veteranka slovenske atletike, ki namerava nastopiti še na olimpijskih igrah v Parizu prihodnje leto, potem pa bo verjetno odšla v atletski pokoj.

Nastopila je tudi na treh olimpijskih igrah. FOTO: Profimedia.

S kakšnimi pričakovanji odhajate v Budimpešto?

Na začetku sezone sem imela nekaj težav s poškodbo komolca, kar se je potem poznalo. Poškodba je bila sicer dokaj hitro sanirana, a je ostalo nekaj strahu. Na tekmah se nisem uspela sprostiti in izvesti tehnično dober met. Nikakor ni šlo. Zdaj sem ta zid prebila, psihične težave sem odpravila. V Budimpešti lahko pričakujem finale.

Kako daleč kopje leti na treningih?
Vmes sem metala tudi že 63 metrov, po poškodbi pa mečem nekje 61, 62 metrov. Če se bom dobro počutila in bo met tehnično dober, lahko pričakujem zelo dober met.

Kaj bo odločilno?
Predvsem to, kako se bom na dan tekme počutila. Če bo dobro, bom samozavestna. Vedela bom, da zmorem. Potem s kvalifikacijami ne bi smelo biti težav.

Konkurenco spremljate?
Spremljam, precej se je spremenila. Ni več metalk, ki bi kopje serijsko metale prek 66, tudi 68 metrov. Zdaj je konkurenca precej slabša. Mislim, da bo norma za finale precej nižja od norme za sam nastop na svetovno prvenstvo. Prihaja rod metalk, ki niso več tako uspešne, kot so bile njihove predhodnice.

Sama ste že pravcata veteranka. Kako se počutite v družbi precej mlajših deklet?
Na to se sploh ne oziram. Grem na svojo tekmo in mislim na svoj rezultat.

Za vami je že precej velikih tekmovanj. Je zato precej lažje?
Da, je, saj točno vem, kaj me čaka. Pred tekmami ni več takega strahu. Vem, kaj lahko pričakujem. Vem, da sem v dobri formi. Komaj čakam, da se začne.

V preteklosti ste na velika tekmovanja pogosto prihajali kot kandidatka za medalje, zdaj to niste več. Kako se počutite v novi vlogi?
Dobro. Žal mi je, da mi nikoli ni uspelo priti do medalje. Če bi bila zdaj kandidatka za stopničke, bi na tekme zagotovo šla precej bolj sproščeno, kot sem hodila takrat, ko sem pričakovala kolajne. Verjetno bi kakšno tudi dobila. Preveč sem pritiskala sama nase. Na žalost se nikoli ni izšlo.

Martina Ratej
FOTO: Peter KastelicAZS.

Še precej večji udarec za vašo kariero pa je bil pozitiven dopinški test, zaradi katerega vas je doletel dveletni suspenz.

Da, po tej kazni se je bilo res težko pobrati. Nastala je praznina. Težko se je bilo motivirati, ampak sem si rekla, da ne bom odnehala. Šla sem skozi to črno obdobje, nekako sem pozabila in prišla nazaj.

Kako je bilo z okolico v teh težkih časih, so vam ljudje stali ob strani?
Večina mi je, saj verjamejo, da tega nisem storila nalašč, ampak pomagati ti ne more nihče. V takšnem primeru se težko braniš. Tega ne bom ga mogla izbrisati. Ko si enkrat kaznovan, ljudje slišijo samo to, da si bil kaznovan. Nihče ne pozna ozadja zgodbe. Vedno bom ožigosana. S tem sem se sprijaznila.

Poznalo se je verjetno tudi finančno?
Seveda, zelo. Izgubila sem službo na ministrstvu, tudi nekaj sponzorjev. So mi pa nekateri, ki me podpirajo že od nekdaj in so verjeli moji plati zgodbe, stali ob strani in ostali ob meni. Verjeli so, da sem poštena in tudi v to, da se bom vrnila.

Imate tudi novega trenerja, lani ste spet začeli sodelovati Lovrencem Umekom. Se je spremenil tudi trening?
Da, zdaj treniram manj. Bolj gledam na to, kako treniram. Pazim, da nisem več utrujena.

Stari ste 41 let, naslednje leto so na sporedu olimpijske igre. Vas bomo videli v Parizu?
Če bom zdrava, bi tam rada nastopila.

Pa potem?
Potem pa bo verjetno res dovolj. Svetovno prvenstvo v Budimpešti je skorajda zagotovo moje zadnje.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Pošlji komentar Preberi komentarje (3)

Najbolj brano - Atletika