Maruša Mišmaš Zrimšek (Mass) je na 37. dvoranskem evropskem prvenstvu v atletiki v Istanbulu v finalu teka na 3000 m zasedla osmo mesto z 8:49,98. Zmagala je Nemka Hanna Klein (8:35,87) pred rojakinjo in prvo favoritinjo Konstanze Klosterhalfen (8:36,50), tretja je bila Britanka Melissa Courtney-Bryant (8:41,19).
V finalu dvoranskega EP je Mišmaš Zrimšek že nastopila, osma je bila v Pragi leta 2015.
“Osmo mesto je moja najboljša uvrstitev na tovrstnih prvenstvih, kar sem izenačila in sem vesela, da sem med osmerico. Pričakovala sem sicer malo več. Nisem zadovoljna, ker se v zaključku ne morem boriti, v zadnjih dveh krogih me zmanjka. Trenutna forma je zadovoljiva, kaže da sem tam, kjer sem bila že pred to sezono Čakata me še dva meseca napornih priprav in sem zelo optimistična pred poletno sezono,” je povedala Mišmaš Zrimšek.
Osemindvajsetletna Grosupeljčanka, ki zadnja leta živi v Kamniku, je začela nastop v ozadju, nato pa je napredovala na peto mesto oziroma na drugo v zasledovalni skupini. Prva trojica si je namreč kmalu pritekla precejšnjo prednost. Mišmaš Zrimšek je še pred zaključnim finišem padla na osmo mesto in tam tudi ostala.
“Začele smo počasi, pričakovala sem, da bo šla Klosterhalfen takoj naprej, pa se to ni zgodilo. Nastala je velika gneča, kjer se ne znajdem in sem ostala zadaj. Ko so prve pospešile, sem šla naprej za njimi in nekaj časa tekla na petem mestu. Sem se kar dobro počutila, v zadnjih 600 m pa so noge postale zelo težke in sem se le borila sama s seboj do cilj. To mi ni všeč, da ne morem iztisniti še nekaj moči v zaključku. A vem, na čem moram delati, da bom hitrejša.”
Mišmaš Zrimšek je v finalu evropskega prvenstva avgusta lani v Münchnu na 3000 m zapreke v finalu zasedla 15. mesto, 14. je bila mesec dni prej v finalu na svetovnem prvenstvu, šesta pa predlani na olimpijskih igrah v Tokiu. Pred dvema letoma, na prvi veliki atletski tekmi na svetu po odprtju družbe zaradi pandemije novega koronavirusa, je bila na EP v Torunu na Poljskem prva favoritinja za zmago, a je bila zaradi prestopa v sosednjo progo diskvalificirana že v kvalifikacijah.
“To so bili drugi časi. Sedaj je bila norma za EP hujša, kot sem imela tedaj najboljši prijavljeni izid med vsemi pred EP 2021. Ko sem bila leta 2015 osma, sem tekla 8:59. Letos je konkurenca veliko boljša, na neprimerno višji ravni. Vesela sem, da sem poleg najboljših tudi na 3000 m brez ovir.”
Zamenjala trenersko ekipo
S svojo nemško ekipo je v začetku leta opravila višinske priprave v mestu Iten v Keniji na približno 2400 m nadmorske višine. Odkar se je v drugi polovici lanskega leta razšla s trenerjem Tevžom Korentom, s katerim sta skupaj trenirala šest let, vadi pod vodstvom Nemca Wolfganga Heiniga, ki je tudi trener nemške atletinje Gese Krause.
“Sem zadovoljna, a je še zelo zgodaj po zamenjavi. To so še sadovi dela Korenta, mojega dela pravzaprav v vsem življenju in vseh dosedanjih trenerjev. Potrebovala sem spremembo, da lahko še napredujem, predvsem pa zaradi mentalnega počutja, da sem dobila nov zagon in da sem začela spet uživati. Tako je tudi bilo zadnje mesece na treningih, po dveh letih vadim brez bolečin in to je največji napredek.”
Zaradi nove ekipe se Mišmaš Zrimšek še bolj intenzivno uči novega jezika. “Septembra sem zaključila z magistrsko nalogo, sem uradno magistrica biokemije. Že lani aprila, ko sem končala vse izpite, sem se že začela učiti nemškega jezika, da bi moja glava ostala aktivna. Prej sem se v šoli učila španski jezik. Ko sem septembra zamenjala ekipo, sem se še bolj intenzivno posvetila novemu jeziku. Že kar razumem člane ekipe, a nisem še tako samozavestna, da bi govorila, povem zaenkrat kakšen stavek.”
Mišmaš Zrimšek tokrat še ni govorila o kakšnih tekmovalnih ciljih, ki bi jih imela v poletni sezoni, ko bo glavno tekmovanje v Budimpešti, kjer bo potekalo svetovno prvenstvo. “Poleti bom nastopala na 3000 z zaprekami, rada bi se približala meji devetih minut. Upam, da bom sedanjo dobro formo še nadgradila,” si je zaželela Mišmaš Zrimšek.
Ni pa veliko manjkalo, da bi imela Slovenija tudi na 3000 m na tem EP dve predstavnici. Klara Lukan je slovenski rekord, 8:44,80, dosegla 25. februarja letos na finalu svetovne seriji v Birminghamu. To pa je bilo že po roku za norme za EP.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!