Spoznajte Mattio Furlanija, uradno najbolj nadarjenega atleta na svetu v letu 2024. Kdo je ta komaj 19-letni italijanski skakalec v daljino?

Kdo bo konec lanskega leta na gala prireditvi v Monaku v kategoriji vzhajajočih zvezd med atleti izbran za najboljšega, res ni bilo vprašanje.

Arhitektka v sprintericah, ki ji je uspelo nemogoče

Atletika

10. Dec 2024 0

Atletika

10. Dec 2024 0

Zato ni bilo niti najmanjše presenečenje, ko je nekdanja sijajna novozelandska atletinja, dvakratna olimpijska in štirikratna svetovna prvakinja v suvanju krogle Valerie Adams, ki se je tokrat v soju luči znašla v vlogi podeljevalke, na oder povabila Mattio Furlanija.

Italijana, ki je lani dvakrat popravil mladinski svetovni rekord v skoku v daljino in z vseh treh velikih tekmovanj, na katerih je nastopil, prinesel medaljo. Pa čeprav je star vsega 19 let.

Najprej je postal dvoranski svetovni podprvak, potem evropski podprvak in za konec zasedel tretje mesto na vrhuncu športne sezone 2024, olimpijskih igrah v Parizu.

Skoke ima v krvi, toda najprej je skakal v višino

Od italijanskega skakalca, ki pozornost zbuja tudi z bujno pričesko, v prihodnosti pričakujemo še dolgo in bogato kariero, kakšna pa je njegova dozdajšnja atletska pot?

Kraljica britanskih src na zelo drzni misiji

Atletika

23. Dec 2024 0

Atletika

23. Dec 2024 0

Ni prvi in ni zadnji, ki mu je bila atletika položena v zibelko. Njegov oče in tudi trener, Marcello Furlani, je bil vrhunski atlet in v višino preskočil 227 centimetrov.

V najstniških letih je, podobno kot njen brat, v skoku v višino blestela tudi devet let starejša sestra Erika Furlani. Njen osebni rekord je izjemnih 194 centimetrov, a njena pot je že v mladih letih, ko je bila mladinska svetovna podprvakinja do 18 let in osvojila bronasto medaljo na evropskem prvenstvu do 23 let, zastala.

Po tem, ko je opustil košarko, s katero se je ukvarjal kot zelo mlad, je s skokom v višino začel tudi Mattia. In bil pri tem prekleto dober – kot 16-letnik je preskočil 217 centimetrov in bil med najboljšimi na svetu v svoji starostni kategoriji.

V Jeruzalemu do nevsakdanjega podviga

Potem se je leta 2022 odločil, da se preizkusi tudi v skoku v daljino, že nekaj mesecev pozneje pa na najpomembnejši tekmi sezone, evropskem prvenstvu do 18 let v Jeruzalemu, prvič preskočil osem metrov. Z 804 preskočenimi centimetri je postal evropski prvak.

Ne samo to, v Izraelu mu je uspel pravcati podvig. Do zlate medalje je prišel tudi v skoku v višino in poskrbel za zgodovinski in predvsem nevsakdanji dosežek.

“Vedno sem bil skakalec v višino, to mi je vcepil oče, toda potem sem ugotovil, da sem lahko dober tudi v skoku v daljino in preizkusil nove stvari. Skoki so moja strast. Všeč mi je občutek, ko letim po zraku. Bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost,” je takrat govoril fant, ki so mu prijatelji zaradi podobnosti z Milesom Moralesom, fiktivnim junakom znane Marvelove uspešnice, prilepili vzdevek Človek pajek.

Obožuje Armanda Duplantisa in Joseja Mourinha

Čeprav skače v daljino (in višino), Furlani za vzornika ni izbral kakšnega od atletov iz teh disciplin, ampak najbolj občuduje serijskega svetovnega rekorderja in šampiona v skoku s palico Armanda Duplantisa.

“On je moj navdih. Sijajen atlet, ki pa vseeno stoji trdno na realnih tleh. Nič kaj vzvišen ni, čeprav bi bil lahko, glede na to, kaj vse je dosegel. On je najlepši primer tega, kako se mora športnik obnašati na in zunaj tekmovališč,” je povedal o švedskemu zvezdniku italijanski najstnik.

Zanimivo pa je, kdo je na listi oseb iz športnega sveta, ki jih občuduje, na drugem mestu – Jose Mourinho.

“To je moj sanjski trener. Je neverjeten psiholog. Počaščen bi bil, če bi nekoč lahko sodeloval z njim,” je povedal o portugalskem nogometnem strokovnjaku, v katerega se je verjetno “zaljubil” v času, ko je bil The Special One trener Rome, katerega strasten navijač je.

Presedlal je na skok v daljino in takoj osupnil

Prihodnost je kmalu dala jasen odgovor. Še precej bolj kot za skok v višino je mladi Italijan iz mesta Marino blizu Rima nadarjen za skok v daljino.

Fenomen s palico v roki, ki kraljici športa vrača sijaj

Atletika

5. Avg 2024 1

Atletika

5. Avg 2024 1

Že leto pozneje, leta 2023, je na mitingu v Savoni ob rahlo premočnem vetru v hrbet (2,2 namesto dovoljenih 2,0 metra na sekundo) preskočil 844 centimetrov, kar je najdaljši izmerjen skok mladinca v regularnih in neregularnih razmerah.

Istega leta je na mladinskem evropskem prvenstvu do 20 let, spet v Jeruzalemu, navdušil tudi z rekordom prvenstev 823 centimetrov in seveda osvojil zlato medaljo.

Še centimeter dlje je nekaj tednov pred tem skočil na mitingu v Hengelu na Nizozemskem in postavil takratni osebni rekord.

Nekoliko slabše se je odrezal ob debiju na velikih članskih tekmovanjih. Pozimi je na evropskem dvoranskem prvenstvu v Istanbulu s 757 centimetri obstal v kvalifikacijah. Podobno se mu je zgodilo tudi poleti na svetovnem prvenstvu v Budimpešti, kjer je skočil 785 centimetrov daleč.

V Glasgowu je spisal zgodovino

Lani je zgodba super nadarjenega skakalca, ki ima tudi afriške korenine (njegova mama je Senegalka), dobila povsem drugačne obrise.

Strastni grški kadilec, ki leti po zraku in je zasvojen z zmagami

Atletika

9. Jun 2024 2

Atletika

9. Jun 2024 2

Najprej je februarja skočil 834 centimetrov daleč in za vsega centimeter zaostal za mladinskim svetovnim rekordom, potem pa marca na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu z 822 centimetri osvojil srebrno medaljo.

Na Škotskem je postal najmlajši dobitnik medalje v skoku v daljino v zgodovini prvenstev. Na dan finala je bil star vsega 19 let in 24 dni.

Ni manjkalo veliko, pa bi postal svetovni prvak. Grk Miltiadis Tentoglou je namreč dosegel isti rezultat, a na najvišji stopnički stal zaradi daljšega drugega najboljšega dosežka.

Padel je mladinski svetovni rekord in še ena medalja

Na začetku poletne sezone, sredi maja, je mejnik Rusa Sergeja Morgunova, ki je leta 2012 skočil 835 centimetrov, padel. Furlani je postal mladinski svetovni rekorder in skočil 836 centimetrov.

Manj kot mesec dni pozneje je na Olimpijskem stadionu v Rimu pred domačim občinstvom navdušil in kljub vetru v prsi (0,4 metra na sekunde) že v prvi seriji popravil svetovni rekord in pristal pri 838 centimetrih.

Toda tudi to ni bilo dovolj za zlato medaljo. Spet je, tokrat s sijajnim rekordom prvenstev 865 centimetrov, zmagal Grk Tentoglou.

Slovenskega rekorderja še ni prehitel

Slovenski rekorder v skoku v daljino je dobitnik prve slovenske medalje na atletskih svetovnih prvenstvih (leta 1999 je bil tretji) Gregor Cankar, ki je leta 1997 v Celju ob vetru v hrbet 2,0 metra na sekundo preskočil 840 centimetrov, torej dva centimetra dlje od zdajšnjega osebnega rekorda Furlanija.

Kot najstnik v Parizu do večne olimpijske slave

Da je zelo konstanten skakalec, pa je Furlani dokazal tudi na najpomembnejši tekmi sezone. Olimpijskih igrah v Parizu, kjer je na nabito polnem stadionu Stade de France pred 80 tisoč gledalci že v prvi seriji skočil 834 centimetrov, ta dosežek pa izenačil tudi v predzadnji, peti seriji, a se moral zadovoljiti z bronasto medaljo.

Seveda ga je spet prehitel Tentoglou, ki je zmagal z 848 centimetri, presenetil pa ga je tudi Jamajčan Wayne Pinnock, ki je imel sicer precej slabše povprečje rezultatov, a v drugi seriji poletel prek 836 centimetrov in osvojil srebrno medaljo.

Furlani je bil kljub temu seveda zelo zadovoljen. V enem letu je, čeprav še ni izstopil iz najstniških let, osvojil kar tri medalje z največjih članskih tekmovanj.

“Presrečen sem. Osvojiti olimpijsko medaljo je nekaj, o čemer še pred kratkim nisem upal niti sanjati. Dal sem vse od sebe, ponosen sem nase,” je bil ves iz sebe po finalu v Parizu, po katerem so mnogi prepričani, da bo kmalu tudi na olimpijskih igrah stal tudi na najvišji stopnički. Prav lahko se zgodi, da tudi večkrat.

Ali bo v zgodovino poslal Mika Powella?

Glede na to, da je tako spektakularne rezultate dosegel tako mlad in po manj kot dveh letih resnega ukvarjanja s skokom v daljino, pa si je marsikdo zastavil tudi vprašanje, ali je to fant, ki mu bo v naslednjih letih uspelo “nemogoče” – popraviti že več kot tri desetletja nedotaknjen svetovni rekord Mika Powella 895 centimetrov iz leta 1991.

Temu mejniku se že vrsto let ni približal nihče. V tem tisočletju še najbolj njegov rojak Dwight Phillips, ki je leta 2009 pristal pri 874 centimetrih.

“Mike je Mike. Legenda. Imel sem srečo, da sem ga že spoznal. Pohvalil me je in mi dejal, naj ostanem na tej poti in se osredotočim na to, da bom čim boljši,” se je Furlani pred kratkim pohvalil s tem, da je s svetovnim rekorderjem že govoril v živo, odgovoril pa tudi na vprašanje, ali lahko popravi njegov mejnik.

“Mlad sem, to je še daleč. Bomo videli, kaj prinese prihodnost,” je povedal. Vemo, kaj je sledilo, ko je podoben stavek izrekel nazadnje …

Deset najboljših rezultatov v zgodovini skoka v daljino:

895 cm (+0,3) – Mike Powell, ZDA (30. avgust 1991)
890 cm (+2,0) – Bob Beamon, ZDA (18. oktober 1968)
887 cm (-0,2) – Carl Lewis, ZDA (30. avgust 1991)
886 cm (+1,9) – Robert Emmiyan, Sovjetska zveza (22. maj 1987)
874 cm (-1,2) – Dwight Phillips, ZDA (7. junij 2009)
874 cm (+1,4) – Larry Myricks, ZDA (18. julij 1988)
874 cm (+2,0) – Erick Walder, ZDA (2. april 1994)
873 cm (+1,2) – Irving Saladino, Panama (7. junij 2009)
871 cm (+1,9) – Ivan Pedroso, Kuba (18. julij 1995)
869 cm (+0,5) – Tajay Gayle, Jamajka (28. september 2019)