Megamilijonski projekt v Ljubljani, ki se vleče kot jara kača

Takole naj bi bil videti novi atletski center v Ljubljani. FOTO: ljubljana.si.

Letos naj bi se končno začel graditi veliki atletski center v Ljubljani. Koliko bo ta mega projekt stal? Zakaj so vrtoglavo narasli sprva predvideni stroški? Kaj bo vseboval? Kdaj bo zgrajen in zakaj nanj čakamo že več kot desetletje? Poiskali smo odgovore na ta in nekatera druga vprašanja.

“Ta objekt bi premaknil slovensko atletiko in vse športe. Od nogometa, do rokometa, košarke …. Pa morda še kaj drugega,” je pred meseci v intervjuju za Sportklub povedal eden najbolj priznanih atletskih trenerjev pri nas, Srdjan Djordjević. Še eden od številnih deležnikov slovenske atletike (in tudi športa), ki nestrpno in počasi že obupano čakajo na nov atletski center v Ljubljani.

Desetletje in pol je minilo od prvih obljub ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da bomo Slovenci kmalu dočakali velik atletski center in, vsaj takrat (medtem je že zrasel pokriti velodrom v Češči vasi), tudi prvo atletsko krožno dvorano pri nas.

Že vrsto let poslušamo o tem, da se bo “naslednje leto začelo graditi”. Toda stadion ZŠD Ljubljana, ki si ga atleti delijo s slovenskim nogometnim prvoligašem Bravom, je še vedno nedotaknjen in povsem dotrajan.

Atletska steza na štadionu v Šiški, na kateri je svoj čas več let trenirala tudi ena največjih v zgodovini atletike Merlene Ottey, je bila nazadnje zamenjana pred več kot četrt stoletja. Je razpokana in dotrajana. V tako slabem stanju, da sploh ne omogoča organizacije resnejših tekmovanj na domači, kaj šele mednarodni ravni.

Kako je videti stadion danes? (fotogalerija)

FOTO: Jan Gregorc.

Objekt je bil nazadnje prenovljen leta 1997

Velika težava je tudi okrog 100 metrov dolga dvorana s štirimi stezami. Za veliko množico atletov in atletinj vseh starosti, ki trenirajo v njej, je veliko premajhna. Ker ni krožne steze, seveda tako ali tako še zdaleč ne ponuja optimalnih razmer za treninge.

Objekt, ki je bil zgrajen leta 1930, je bil nazadnje resneje prenovljen pred letom 1997, ko je Ljubljana gostila evropsko mladinsko prvenstvo.

Zapomnili smo si ga po tem, da je na njem takratni mladinski svetovni rekord v teku na 100 metrov tekel poznejši zvezdnik svetovnega sprinta, Britanec Dwain Chambers.

Četrt stoletja mineva od tega nepozabnega trenutka in približno deset let manj od prvih obljub o novi atletski pridobitvi, objekt pa ostaja isti in kaže vse bolj katastrofalno podobo.

Najboljši slovenski atleti in atletinje so kljub številnim uspehom brez doma, ki ga nujno potrebujejo.

Dvorana Šiška — Dvorana, v kateri se gnete na stotine športnikov. FOTO: sport-ljubljana.si.

Graditi naj bi se začelo letos, trajalo bo 20 mesecev

Zdaj naj bi se to zares spremenilo. Graditi naj bi se začelo v prvi polovici letošnjega leta. Na Mestni občini Ljubljana smo preverili, ali to res drži.

“Da, izvajanje gradbenih del se bo začelo po zaključenih postopkih javnega naročila. Izvajalec gradbeno-obrtniških del ter zunanje ureditve za Atletski center Ljubljana bo izbran po zaključenih postopkih javnega naročila. Trenutno je v teku analiza ponudb, prejetih v odprtem postopku,” so nam odgovorili iz Službe za razvojne projekte in investicije MU MOL ter Oddelka za šport MU MOL.

“Zaključek gradbeno-obrtniških del ter zunanje ureditve je predviden 20 mesecev po sklenitvi gradbene pogodbe, predvidoma konec leta 2026 ali v začetku leta 2027,” so dodali in zavrgli informacije o tem, da se gradbeno dovoljenje izteka.

“Gradbeno dovoljenje št. 35105-21/2021-2550-133 z 23 .6. 2023 je postalo pravnomočno 12. septembra 2023 in je veljavno pet let od pravnomočnosti,” so zapisali.

Zakaj so stroški prenove vrtoglavo poskočili?

Povprašali smo tudi za pojasnilo o vrednosti investicije, ki je v javnosti dvignila kar nekaj prahu. Prvotno, leta 2016, so bili stroški prenove ocenjeni na 14 milijonov evrov. Trenutna napoved stroškov je približno petkrat višja.

“Prvotna ocena investicije je predvidevala zgolj obnovo obstoječih objektov in športnih površin. Trenutna ocena del z zunanjo ureditvijo je v skladu z investicijskim programom 67,5 milijonov evrov brez DDV in obsega novogradnjo objektov ter novogradnjo športnih in zunanjih površin na celotnem območju športnega centra. Projekt bo financiran iz proračuna Mestne občine Ljubljana. Obstaja možnost za delno financiranje projekta s strani Republike Slovenije,” so pojasnili na MOL.

“Projektni natečaj je bil izveden leta 2017. Projektiranje IDP in DGD se je začelo v letih 2018 in 2019. V nadaljevanju je bilo potrebno odkupiti obstoječe nepremičnine na območju gradnje. Gradbeno dovoljenje v integralnem postopku je bilo izdano leta 2023,” pa so nam skopo odgovorili na vprašanje, zakaj se z začetkom gradnje tako zavlačuje.

Brigita Bukovec in Alenka Bikar na stadionu v Šiški daljnega leta 1995. FOTO: Aleš Fevžer.

Glavni in pomožni stadion, dvorana za teke in mete, garaža …

Kaj vse bo atletski center v Ljubljani ponujal? Obsegal bo glavni atletski stadion s 4777 sedišči, atletsko dvorano s 1648 sedeži, dvorano za mete, pomožni stadion s 315 sedeži, garažo z 210 parkirnimi mesti in utrjene ter zelene zunanje površine.

Za optimizacijo objekta, od katerega bi lahko imel veliko ves slovenski šport, bo pri obnovi zelo pomembna tudi vključenost številnih drugih panog, opozarjajo atletski strokovnjaki in delavci.

Predsednik Atletske zveze Slovenije Primož Feguš je v nedavnem intervjuju za Sportklub izrazil tudi željo, da bi se v Šiško preselili sedež krovne slovenske atletske organizacije, ki je že vrsto let na odročni lokaciji. V industrijski coni na obrobju ljubljanskega nakupovalnega središča BTC.

“Atletski center bo športni objekt nacionalnega pomena, na katerem se bodo lahko odvijala mednarodna tekmovanja predvsem v atletiki in nogometu. Pričakujemo, da bo to prepoznala tudi država in izvedbo projekta finančno podprla. Center bo namenjen pripravam in meritvam športnikov državnih reprezentanc. V centru bodo imeli svoj domicil za izvedbo programov ljubljanski atletski in nogometni klubi. V okvir centra bi bilo mogoče umestiti tudi sedež Atletske zveze Slovenije,” so pri MOL potrdili, da bodo imeli v novem centru športniki na voljo znanstvene in medicinske storitve, namenjene za razvoj.

Zoran Janković želi v Ljubljano pripeljati tudi velike atletske dogodke. FOTO: Uroš Kokol

Prizadevali si bodo za organizacijo velikih atletskih tekmovanj

Nov atletski stadion bi seveda omogočil tudi organizacijo večjih atletskih tekmovanj.

Župan Janković je pred leti napovedal, da bo v Ljubljano pripeljal “mali Zürich”, manjšo različico slovitega stadiona Letzigrund, ki že vrsto let slovi kot najbolj spektakularen atletski miting na svetu. In verjetno malce pretiraval. Toda v načrtih večji atletski dogodki na novem atletskem stadionu v Ljubljani zagotovo so.

“Skupaj z Atletsko zvezo Slovenije si bomo prizadevali, da bodo tam organizirana velika atletska tekmovanja,” so nam glede tega na kratko odgovorili z MOL.

Velika atletska tekmovanja so zelo širok pojem. Na največja – članska svetovna prvenstva in evropska prvenstva – seveda ne bi mogli računati. Na mladinska, evropski pokal ali kakšne močnejše mitinge pa zagotovo. Vsaj takšnega, kot je bil vrsto let velenjski miting, na katerem smo videli nastopati tudi nekaj največjih imen svetovne atletike. Ali pa morda približek temu, s katerim že vrsto let atletske sladokusce razvajajo v Zagrebu. Tam je pred leti tekel tudi Usain Bolt.

Toda še precej pomembnejši kot za tujce zvenečih imen, ki bi ga morda obiskali enkrat in nikoli več, bi bil ta težko pričakovani objekt za slovenske atlete in atletinje. Za tiste, ki so najboljši ta hip, in še bolj za številne nadarjene, ki prihajajo za njimi.

Ne samo za atletiko, ampak celoten slovenski šport. Vsi, ki imajo radi slovensko atletiko, s(m)o v nestrpnem pričakovanju odgovora na vprašanje, ali tokrat res uspe.