Z najboljšo slovensko atletinjo zadnjega desetletja, Tino Šutej, o za njo zelo mučnem letu 2024, o ciljih v letošnji sezoni, koncu kariere in o tem, kaj bo po odhodu v pokoj počela, pa tudi o velikem atletskem centru v Ljubljani, evropskem ekipnem prvenstvu v Mariboru in nazivu druge najboljše slovenske športnice, ki ga je dobila leta 2023.

Tina Šutej je že kot zelo mlada pokazala izjemen potencial in leta 2006 v Pekingu postala mladinska svetovna podprvakinja v skoku s palico. Na to, da bo pri samem vrhu na velikih članskih tekmovanjih, je čakala kar nekaj časa, v poznejših letih pa je steklo.

Vrača se najboljša slovenska atletinja zadnjega desetletja

Atletika

20:33 0

Atletika

20:33 0

Leta 2021 je bila dvoranska evropska podprvakinja in peta na olimpijskih igrah v Tokiu. Leto pozneje je osvojila bronasti medalji na evropskem prvenstvu v Münchnu in na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Beogradu, na svetovnem prvenstvu v Eugenu pa je bila četrta.

Leta 2023 je v Istanbulu še drugič postala evropska podprvakinja in na svetovnem prvenstvu v Budimpešti, z istim rezultatom kot tretjeuvrščena, spet pristala na nehvaležnem četrtem mestu. To je bilo tudi leto, ko je skočila slovenski rekord 482 centimetrov in bila v izboru za slovensko športnico leta druga.

V leto 2024 je zato krenila optimistično in verjela, da lahko osvoji tudi tako želeno olimpijsko medaljo, a ji je načrte prekrižalo zdravje. Dvoransko svetovno prvenstvo v Glasgowu in evropsko prvenstvo v Rimu je izpustila, v Pariz pa prišla daleč od želene forme. Toda kljub vsem udarcem ni obupala. Vztrajala bo tudi v letošnjem letu, ki spet prinaša tri velika tekmovanja. Največje je zagotovo septembrsko svetovno prvenstvo v Tokiu.

“Upam, da se mi vrne in bom po dveh četrtih mestih tudi na svetovnem prvenstvu le prišla do medalje,” nam je povedala 36-letna diplomirana biologinja v intervjuju, ki smo ga z njo opravili dan pred prvim nastopom v tej sezoni. Začenja jo zvečer na tekmi v Rouenu v Franciji.

Kako ste?
Vse je super. Tako, kot bi si lahko le želela, da je.

V prvi vrsti sprašujem zaradi poškodb, ki so vam lani na krut način prekrižale načrte.
Poškodba je bila zaceljena že pred olimpijskimi igrami v Parizu, kjer pa nisem bila v želeni formi, saj enostavno nisem imela dovolj časa, da bi se pripravila. Nisem imela dobrih občutkov, ko sem skakala.

Ker dolgo časa nisem mogla skakati, se je porušilo vse. Enostavno ni bilo funkcionalnosti. Nisem mogla dobro skakati. Če prvi del skoka, pri vbodu palice, ni tak, kot bi moral biti, potem ne moreš sestaviti dobrega skoka.

Ampak po Parizu niste več nastopali …
Ne, saj nisem videla smisla nadaljevati s sezono in dosegati povprečne rezultate. Odločila sem se, da končam sezono, si privoščim mesec počitka, potem pa začnem s pripravami na novo sezono. Z oktobrom sem se začela pripravljati na novo sezono in normalno trenirati. Poškodbe so pozabljene.

Lani bi ciljali na medaljo na vseh treh velikih tekmovanjih, mikavna je bila predvsem olimpijska, a se vam je potem vse porušilo. Se je bilo s takšnim razpletom težko sprijazniti?

Težko je bilo, a sem se morala. Vsakemu športniku se zgodi taka sezona. Poškodb ne moreš predvidevati ali preprečiti. Je bila pa poškodba banalna. Težave so se začele kopičiti ena za drugo. Najprej sem imela pozimi težave s tetivo, zaradi katerih sem nastopila na zgolj treh tekmah in morala odpovedati nastop na dvoranskem svetovnem prvenstvu.

Potem sem se poleti v Marakešu najprej zastrupila s hrano, sledila je okužba s koronavirusom, ko sem se vrnila, pa se je zgodila še poškodba roke. Bila sem zelo razočarana, vzela sem si nekaj počitka, potem pa sem se vrnila na stadion in začela trenirati. Zbrala sem dovolj motivacije, da nadaljujem, treniram in tekmujem še eno sezono. Nisem želela oditi na tak način.

Sploh niste pomislili, da bi končali kariero?

Pridejo trenutki, ko se vprašaš, kaj mi je tega treba, ampak enostavno imam atletiko in skok s palico preveč rada, da bi nehala. Že pred olimpijsko sezono sem si rekla, da bom tekmovala še dve leti, tako da nisem razmišljala o tem, da bi končala. Še vedno z veseljem treniram in vztrajam.

Kateri trenutek v lanskoletni sezoni je bil najtežji?
Verjetno evropsko prvenstvo v Rimu, kjer sem želela nastopiti, bila že na tekmovališču, potem pa med ogrevanjem začutila, da me roka enostavno preveč boli in ne bo šlo. Da bom le še poslabšala stanje, če bom vztrajala.

Medtem ko so se moje tekmice pripravljale na skoke, sem sama morala do sodnikov in jim sporočiti, da odpovedujem nastop. Ko sem sedela na stezi in čakala, da grem s stadiona, je bilo res težko. Dnevi v Rimu so bili najtežji. Dokler nisem prišla domov, je bilo zelo mučno.

Tina Šutej po finalnem razočaranju napovedala slovo

Atletika

7. Avg 2024 3

Atletika

7. Avg 2024 3

Kaj pa Pariz, kjer se niste mogli boriti za tako želeno medaljo?
Bila sem razočarana, seveda. Zelo sem si želela olimpijske medalje. Čutila sem, da sem v zadnjih treh letih napredovala. Lani sem imela lepo priložnost, da bi prišla do olimpijske medalje, ampak se enostavno ni izšlo.

Po tekmi sem bila razočarana, a po drugi strani moram biti zadovoljna. Štirikrat sem bila na olimpijskih igrah, trikrat sem bila finalistka, v Tokiu sem bila peta, za kolajno pa mi je na žalost malo zmanjkalo.

Je letošnja sezona zagotovo vaša zadnja?
(s cmokom v grlu) Mislim, da je zadnja, ne morem pa tega stoodstotno trditi.

Dovolj o preteklosti, spregovoriva še o prihodnosti. Pred vami je prvi nastop v letošnjem letu. Kaj pričakujete v Rouenu? Lani ste sezono v podobnem obdobju začeli z odličnim rezultatom, preskočili ste 473 centimetrov in zmagali. Kaj pričakujete v Franciji?
Letos sem zelo dobro pripravljena. Veliko bolje, kot sem bila lani. Dobro sem se pripravljala, nisem imela nobenih težav. Ni bilo poškodb, tetiva je super. Lahko bi skočila še bolje kot lani.

Prve tekme se zelo veselim. Prvi cilj je, da skočim norme za velika tekmovanja. Letos sem se prvič prvič znašla v položaju, ko nimam izpolnjenih norm za nobeno tekmovanje. To je torej prvi cilj, potem pa gremo naprej.

Norme za letošnja velika tekmovanja:

Dvoransko evropsko prvenstvo: 470 centimetrov
Dvoransko svetovno prvenstvo: 475 centimetrov
Svetovno prvenstvo na prostem: 473 centimetrov

Načrt nastopov v dvoranski sezoni imate že izdelan?
Da. Zdaj me čaka tekma v Franciji, potem grem v Ostravo, Karlsruhe in Lievin, nakar me čaka državno prvenstvo. Morda pozneje nastopim na še kakšnem mitingu, potem pa že sledita dvoransko evropsko in dvoransko prvenstvo.

Torej nameravate nastopiti na obeh dvoranskih velikih tekmovanjih, ki sta v letošnjem letu izjemoma kar dve?

Da, če bom izpolnila normi. Trenutno sem osredotočena predvsem na evropsko prvenstvo, ki je na sporedu kot prvo, potem pa bom misli usmerila na svetovno, ampak najprej moram izpolniti normi. Predvsem za svetovno prvenstvo, saj po rankingu ne bom prišla tja. Enostavno moram najprej skočiti normo, da lahko potem sploh razmišljam o Nanjingu.

Pa razmišljate tudi o tem, da bi se tam potegovali za medalje?
Da, seveda. Predvsem to me žene naprej. Verjamem, da sem sposobna priti do medalj.

Imate v mislih tudi nov osebni rekord?
Glede na to, kako mi kaže na treningih, da. Lahko bi še nadgradila svoje osebne rekorde.

Poleti pa še ena priložnost za medaljo, ki si jo močno želite – svetovno prvenstvo v Tokiu.
Seveda, tudi tam si želim medalje, ampak to prvenstvo je trenutno še zelo oddaljeno, na sporedu bo šele sredi septembra, tako da o tem še ne razmišljam. Osredotočena sem predvsem na dvoransko sezono.

Na svetovnih prvenstvih sem bila že dvakrat četrta in zelo blizu medalj, tako da res upam, da bom enkrat tudi na drugi strani igre centimetrov. Da medalja ne bo samo lesena, ampak prava.

V poletnih mesecih vas čaka tudi nastop na verjetno največjem tekmovanju slovenskih tleh do zdaj, ekipnem evropskem prvenstvu, ki ga bo gostil Maribor. Kaj menite, da bo to tekmovanje prineslo slovenski atletiki?
Zelo sem vesela, da takšna tekma prihaja v Slovenijo. Zelo rada nastopam na domačih tleh, zdaj bom lahko doma skakala tudi na zelo pomembni tekmi. Če bo prvenstvo dobro organizirano, bo to za slovensko atletiko zelo dobro. Potem bodo vodilni ljudje evropske atletike kakšne večje tekme Sloveniji verjetno zaupali tudi v prihodnosti, kar bi bilo za slovensko atletiko zagotovo dobro.

Ne bo pa organizacija takšnega tekmovanja lahka. Treba je imeti dovolj denarja, znanja in ljudi, da takšno tekmovanje organiziraš. Upam, da bo projekt uspešen in bomo k temu prispevali tudi slovenski atleti in atletinje z uvrstitvijo v prvo ligo.

Megamilijonski projekt v Ljubljani, ki se vleče kot jara kača

Atletika

4. Jan 2025 15

Atletika

4. Jan 2025 15

Ne samo tega, kar ste našteli. Za organizacijo večjih tekmovanj je treba imeti tudi infrastrukturo. Zdaj naj bi se veliki atletski center v Ljubljani, o katerem se govori že 15 let, končno začel graditi.
Ne 15 let, o tem se govori še dlje. Prvič sem besede o tem projektu slišala leta 2006, ko sem bila športnica Ljubljane. Župan Zoran Janković je že takrat obljubil, da bo zgradil atletski stadion in dvorano. Ta zgodba se vleče že res dolgo. Predolgo.

Za napredek slovenske atletike in slovenskega športa je tak objekt nujen. Prinesel bi marsikaj. Poleg pogojev za atlete in atletinje tudi možnost organizacije kakšne velike tekme. Morda kakšnega močnejšega mitinga, kot smo ga v Velenju nekoč že imeli.

Spregovoriva ob koncu pogovora še o tem, kaj boste počeli po koncu kariere. Že veste?
Ne, ne vem še. Za zdaj sem osredotočena le na atletiko in o tem še ne razmišljam. Verjamem pa, da se bom znašla. Dela je veliko. Ne skrbi me, da se bom izgubila in ne bom vedela, kaj početi.

Nameravate ostati v atletiki?
Razmišljam, da si bom najprej vzela malce premora od atletike, verjamem pa, da se bom v atletiko prej ali slej vrnila. Ne vem pa, na kakšen način.

Opomniva bralke in bralce za konec še na to, da ste bili leta 2023 v izboru za slovensko športnico leta na drugem mestu. Kaj vam ta nagrada pomeni?
Zelo veliko. Ponosna sem, da sem v izboru končala tako visoko. Verjamem, da je tistim, ki glasujejo, zelo težko glasovati, ker imamo toliko dobrih športnikov in športnic.

Res je, da so nekateri tako dobri, da se ni težko odločiti, sicer pa glasovalci nimajo lahkega dela. Slovenija ima res sijajne športnike. Hvaležna sem vsem, ki so glasovali zame. Na ta naziv sem res ponosna.