Nepričakovano rojstvo enega največjih v zgodovini

Atletika 13. Jul 20257:00 1 komentar
Eliud Kipchoge v Parizu leta 2003. FOTO: Profimedia.

Na svetovnem prvenstvu v Parizu leta 2003 smo videli enega večjih presenečenj v zgodovini atletike in, kot se je izkazalo pozneje, tudi rojstvo enega največjih tekačev v zgodovini - Eliuda Kipchogeja.

Od začetka letošnjega svetovnega atletskega prvenstva v Tokiu nas danes ločita natanko dva meseca. Do enega športnih vrhuncev leta bomo odštevali z velikimi zgodbami iz zgodovine tekmovanja. Današnja je prva od desetih.

Zadnji dan avgusta 2003 je bila na zadnji dan devetega svetovnega prvenstva v atletiki na sporedu zadnja individualna disciplina tekmovanja v Parizu, finale moškega teka na 5000 metrov. Oglaševali so ga kot spopad dveh velikanov.

Na eni strani je bil 21-letni Etiopijec Kenenisa Bekele, ki se je sedem dni pred tem okitil s prvim od štirih naslovov svetovnega prvaka na 10.000 metrov, potem ko je z rekordom prvenstev 26:49,57 za sekundo prehitel slovitega rojaka, štirikratnega svetovnega in dvakratnega olimpijskega prvaka Haileja Gebrselassieja.

Na drugi je stal precej bolj izkušeni in tudi opevani Maročan Hicham El Guerrouj, ki je štiri dni pred tem še četrtič postal svetovni prvak na 1500 metrov in skušal postati prvi po legendarnemu Fincu Paavu Nurmiju in olimpijskih igrah daljnega leta 1924, ki bi na enem velikem atletskem tekmovanju povezal zlati medalji v tekih na 1500 in 5000 metrov.

Zaključek nepozabnega teka v Parizu. FOTO: Profimedia.

Velik talent, na katerega ni računal prav nihče

Že res, da je bil Eliud Kipchoge velik talent, ki je konec junija na mitingu zlate lige v Oslu postavil mladinski svetovni rekord (12:52,61), in je v Pariz pripotoval tudi kot svetovni mladinski prvak v krosu, a na to, da bi se lahko 18-letni suhljati mladenič vmešal v boj za sam vrh, ni računal prav nihče.

Nenazadnje je šlo za debitanta na velikih članskih tekmovanjih, ki ni zmagal niti na kenijskih kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu. Bil je tretji za rojakoma Johnom Kibowenom in Abrahamom Chebiijem.

Na 5000 metrov je tistega leta tekel petkrat, a zmagal le enkrat. Na ne preveč močnem mitingu v Milanu v začetku junija. Na mitingu zlate lige v Oslu je bil tretji, na mitingu zlate lige v Parizu v začetku julija pa četrti.

Kenenisa Bekele, Kipchoge in Hicham El Guerrouj na stopničkah. FOTO: Profimedia.

Silovit začetek v tempu za svetovni rekord

Zdaj se je v Pariz, a ne na stadion Sebastiena Charletyja, ki je takrat gostil mitinge zlate, danes pa diamantne lige, ampak na še veliko bolj kultni Stade de France, vrnil drugič v manj kot dveh mesecih, toda oči so bile uprte zgolj v dva človeka. Oba sta tudi stopila v ospredje po poku startne pištole.

Bekele je takoj pritisnil na plin, prvi kilometer pretekel v času 2:31,94, ob drugem pa se je ura ustavila pri 2:35,33, kar je bil izredno hiter tempo, vsega sekundo izven takratnega svetovnega rekorda Gebrselassieja (12:39,36) iz leta 1998.

Tretji kilometer je bil malce počasnejši (2:38,17), četrti, v katerem je na čelo skupine prišel Kipchoge, pa še bolj (2:43,02).

Tek je postal počasen, tako da so s Kipchogejem, Bekelejem in El Guerroujem stik držali tudi preostali trije kenijski tekači. Toda to je bilo le zatišje pred nevihto.

FOTO: Profimedia.

Epska bitka v zadnjih dveh krogih

Dva kroga pred koncem se je na prvo mesto izstrelil El Guerrouj in močno pospešil, predzadnji krog je pretekel pod minuto (59,7), tako da sta za njim ostala le še Bekele in Kipchoge. V zadnjih 200 metrov je sloviti Maročan vstopil z dvema metroma prednosti, ciljna ravnina pa je poskrbela za pravcati spektakel.

Kipchoge se je postavil ob bok El Guerrouju, napadel je tudi Bekele, ki je slovel kot odličen finišer, a na prvo mesto ni zmogel priti. Korak pred njim sta se za naslov prvaka krčevito borila 28-letni Maročan in kenijski najstnik. Zmaga je na koncu po drami pripadla deset let mlajšemu. Za vsega pet stotink je namreč zmagal Kipchoge in ob tem odtekel rekord svetovnih prvenstev 12:52,79. Kako hitro sta najboljša pretekla zadnji krog? V 53 sekundah!

“Kakšnih 300 metrov do konca sem razmišljal o medalji in upal, da mi uspe. Nekje 70 metrov pred ciljem pa sem začutil, da Hicham ne more več, zato sem se odločil napasti in uspelo mi je. Postal sem svetovni prvak!” je bil ves iz sebe Kipchoge, ki ga je takrat čez noč spoznal ves tekaški svet.

Rezultati:

1. Eliud Kipchoge (Kenija) 12:52,79*
2. Hicham El Guerrouj (Maroko) 12:52,83
3. Kenenisa Bekele (Etiopija) 12:53,12

El Guerrouj po podvigu v Atenah. FOTO: Profimedia.

Leto pozneje je zgodovino spisal Maročan

Leto pozneje po nepozabnem obračunu titanov na Stade de France so Bekele, El Guerrouj in Kipchoge na 5000 metrov med seboj obračunali še na olimpijskih igrah v Atenah.

Zmagal je El Guerrouj in prišel do tako želenega dvojčka, s katerim se je za večne čase vpisal v zgodovino. Bekele je bil drugi, Kipchoge pa tretji.

Bronasta iz Pariza in srebrna iz Aten sta tudi edini Bekelejevi medalji z velikih tekmovanj, ki nista zlati. Tekaški velikan iz Etiopije je v zgodovino odšel kot trikratni olimpijski in petkratni svetovni prvak, pa tudi dolgoletni svetovni rekorder na 5000, 10.000 metrov in v maratonu.

El Guerrouj, štirikratni svetovni in dvakratni olimpijski prvak, je še danes svetovni rekorder v tekih na 1500 metrov in miljo.

Obraz Kipchogeja na enem od velikih reklamnih plakatov v Londonu. FOTO: Profimedia.

Postal je eden največjih, a ta zmaga je ostala njegova edina

Kipchoge? Danes velja za enega najboljših tekačev v zgodovini. Je dvakratni maratonski olimpijski prvak, šestkrat je zmagal na berlinskem in štirikrat na londonskem maratonu, dvakrat je odtekel maratonski svetovni rekord in v posebnem Ineosovem izzivu leta 2019 postal tudi prvi človek, ki je 42 kilometrov in 195 metrov razdaljo pretekel pod dvema urama.

Z velikih tekmovanj je v letih za Parizom 2003 prinesel še nekaj medalj. Leta 2007 je bil svetovni podprvak, leto pozneje pa še olimpijski podprvak v teku na 5000 metrov. Leta 2004 je na olimpijskih igrah v Atenah na isti razdalji osvojil bronasto medaljo, toda, zanimivo, zlate medalje na stezi po velikem pariškem podvigu izpred 22 let nikoli več ni osvojil.

Pariz 2003 je tudi zanj ostal nepozaben spomin. Prvega in edinega pač ne pozabiš nikoli.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje