Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Lia Apostolovski je letos dosegla prvi vrhunec kariere in domov prinesla prvo medaljo z velikih tekmovanj. Pričakovano in zasluženo je bila zato izbrana za najboljšo slovensko atletinjo leta.
Lia Apostolovski ima skoke v genih. Njen oče je Sašo Apostolovski, danes zelo uspešen podjetnik in ustanovitelj podjetja Mass, nekoč pa slovenski rekorder v skoku v višino, udeleženec svetovnega prvenstva 1987 v Rimu in evropskega prvenstva leta 1990 v Splitu.
V genih pa ima očitno tudi umirjenost, osredotočenost in sposobnost, da je skorajda vedno najboljša takrat, ko je najbolj potrebno. Na največjih tekmah. Vsaj v zadnjih letih kaže, da je temu tako.
Po debiju na velikih tekmovanjih je kot 20-letnica na dvoranskem evropskem prvenstvu 2021 izpadla v kvalifikacijah, potem pa se na naslednjih šestih velikih tekmah kar petkrat uvrstila v finale.
Leta 2022 na svetovnem prvenstvu v Eugenu, kjer je bila 12., in evropskem prvenstvu v Münchnu, ki ga je končal na sedmem mestu.
Na lanskoletnem dvoranskem evropskem prvenstvu je spet obstala v kvalifikacijah, potem pa se poleti na svetovnem prvenstvu v Budimpešti izkazala z devetim mestom. To je bilo tudi leto, v katerem je preskočila 195 centimetrov.
Na stopničkah na največjem svetovnem odru
Prav toliko je zmogla tudi marca letos v nabito polni Emirates Areni v Glasgowu, kjer je zaostala le za dvakratno olimpijsko prvakinjo in bronasto z zadnjega svetovnega prvenstva na prostem, Avstralko Nicolo Olyslagers, ter eno najboljših atletinj na svetu ta hip, Ukrajinko Jaroslavo Mahučik, ki je poleti preskočila 210 centimetrov in popravila 37 let star svetovni rekord legendarne Bolgarke Stefke Kostadinove.
To je bila njena prva medalja z velikih članskih tekmovanj (v kategoriji do 23 let je bila bronasta na evropskem prvenstvu) in sedma slovenska medalja na dvoranskih svetovnih prvenstvih, s katero se je za vedno zapisala v zgodovino slovenske atletike.
Vsi nastopi Lie Apostolovski v letu 2024:
24. januar: troboj Hrvaška-Slovenija-Srbija v Beogradu, 1. mesto (184 cm)
28. januar: miting v Val-de-Reuilu, 2. mesto (186 cm)
2. februar: miting v Weinheimu, 2. mesto (194 cm)
13. februar: miting v Banski Bistrici, 2. mesto (195 cm)
23. februar: miting v Madridu, 1. mesto (189 cm)
1. marec: dvoransko svetovno prvenstvo v Glasgowu, 3. mesto (195 cm)
10. maj: miting diamantne lige v Dohi, 4. mesto (188 cm)
19. maj: miting diamantne lige v Marakešu, 3. mesto (191 cm)
2. junij: miting diamantne lige v Stockholmu, 7. mesto (186 cm)
7. junij: kvalifikacije evropskega prvenstva v Rimu, 5. mesto (189 cm)
9. junij: finale evropskega prvenstva v Rimu, 9. mesto (190 cm)
18. junij: miting v Turkuju, 3. mesto (191 cm)
29. junij: državno prvenstvo v Celju, 1. mesto (192 cm)
13. julij: miting v Heilbronnu, 3. mesto (192 cm)
2. avgust: kvalifikacije olimpijskih iger v Parizu, 12. mesto (183 cm)
17. avgust: miting v Sondershausenu, 2. mesto (193 cm)
22. avgust: miting diamantne lige v Lozani, 8. mesto (188 cm)
5. september: miting diamantne lige v Zürichu, 6. mesto (189 cm)
8. september: miting v Brescii, 3. mesto (186 cm)
13. september: finale diamantne lige v Bruslju, 6. mesto (188 cm)
Z medaljo z velikih tekmovanj so poleti prišla tudi vabila za nastope na najpomembnejših mitingih. Tistih, ki štejejo za diamantno ligo.
Pred prvim vrhuncem sezone je na seriji največjih atletskih mitingov na svetu skakala v Dohi, kjer je bila četrta, Marakešu, kjer je prvič na seriji najmočnejših mitingov na svetu prišla do stopničk, in Stockholmu, kjer je končala na sedmem mestu. Toda višine 195 centimetrov letos ni več dosegla ali presegla.
Na evropskem prvenstvu v Rimu, kjer je kot nosilka medalje z dvoranskega svetovnega prvenstva spadala med kandidatke za najvišja mesta, se je spet uvrstila v finale, tam pa pristala na devetem mestu.
V Parizu prvič zares zaostala za pričakovanji
Na treh mitingih, na katerih je nastopila do odhoda na olimpijske igre, je pokazala dobro formo – preskakovala je 191, 192 in 191 centimetrov -, a potem na najpomembnejšem atletskem dogodku zadnjih štirih let skočila najmanj v sezoni in preskočila vsega 183 centimetrov. Manj je v zadnjih treh letih zmogla le enkrat.
Kaj bi bilo, če bi bilo, se lahko vprašamo, ko pogledamo na rezultate velikega finala. Za medaljo je bilo namreč dovolj 195 centimetrov …
Toda zgodilo se je praktično prvič, da je na velikem tekmovanju zares krepko zaostala za pričakovanji. Svoje je zagotovo naredilo tudi dejstvo, da je bil to zanjo olimpijski debi.
“Ne smem biti pohlepna, vse se v življenju pač ne more iziti tako, kot si želiš,” mirno danes pravi o pariški izkušnji, ki pa za njo ni bila le grenka.
“Izpolnile so se mi sanje. Leta 2012 sem bila na olimpijskih igrah v Londonu na tribuni in navijala za svojega zdajšnjega trenerja. Takrat sem sanjala, da bi na igrah nekoč nastopala tudi sama. Zdaj so se mi sanje uresničile,” je povedala Apostolovski, ki jo trenira slovenski rekorder v skoku v višino, večkratni udeleženec največjih tekem Rožle Prezelj.
Najboljši slovenski skakalec v višino v zgodovino se lahko pohvali tudi z nastopom v finalu olimpijskih iger, kar njegovi najboljši varovanki še ni uspelo. Ji je pa zato uspelo nekaj, s čimer se ne more pohvaliti on – postala je najboljša slovenska atletinja. Ena izmed le 13, ki se lahko pohvalijo s tem nazivom.
Pred njo so najboljša leta
Stara je 24 let in prihaja v najboljša leta kariere. Britta Bilač, avtorica enega prvih velikih uspehov slovenskega športa, naslova evropske prvakinje v skoku v višino leta 1994 v Helsinkih, v njenih letih ni dosegla tako dobrih rezultatov.
Potem je eksplodirala in poskrbela tudi še vedno veljavni slovenski rekord 200 centimetrov, od katerega je prav letos poleti minilo že okroglih 30 let.
Čas je, da ta mejnik v naslednjih letih pade. Lia pa je nedvomno dekle, ki ga lahko podre.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!