"Slovenija je sposobna še večjega projekta"

Sebastjan Jagarinec med pogovorom za Sportklub. FOTO: Uroš Skaza.

"Z Mariborom smo dosegli trenutni plafon, z velikim centrom v Ljubljani pa bi bila Slovenija sposobna organizacije še večjega projekta," pravi Sebastijan Jagarinec, vodja tekmovanja na evropskem ekipnem prvenstvu druge in tretje divizije v Mariboru.

“Vsekakor gre za lepo zahvalo in pohvalo. Ne samo meni, ampak celotni ekipi, ki je prejela priznanje. Vedno je lepo dobiti neko priznanje, ko se trudiš in neko zadevo organiziraš. Ko vse izpade tako, kot mora. Osebno pa je to tudi motivacija za naprej,” se je Sebastijan Jagarinec zahvalil za priznanje, ki ga je s sodelavci v organizacijskem odboru tekmovanja prejel na nedavni svečani prireditvi Naj atlet leta.

Spomnimo, konec junija je na atletskem stadionu Poljane v Mariboru v okviru evropskega ekipnega prvenstva druge in tretje divizije v štirih dneh gostovalo 1500 atletov in atletinj iz 31 evropskih držav. Zato ne čudi, da je bilo število nagrajenih ogromno. Za dve nogometni moštvi – kar 22.

evropsko ekipno prvenstvo v Mariboru — Utrinek z evropskega ekipnega prvenstva v Mariboru. FOTO: Jure Banfi.

“Kapo dol vsej ekipi”

“Bili smo kot nogometna ekipa. Ljudi, ki so stali za projektom, je bilo še veliko več, kot ste jih videli na odru. Ob teh še številni prostovoljci, sodniki in tako naprej. Zalogaj je bil velik. Nikoli večji. Ne samo za nas, ki smo to počeli v Mariboru, ampak za celotno slovensko atletiko, saj je šlo za dve tekmovanji v enem tednu. Resda je bila druga divizija potem kopija tretje divizije v vseh pogledih, ampak še vedno je logistika vmes delala. Ljudje so odšli in ponovno prišli. Kapo dol vsej ekipi za odlično opravljeno delo,” se je sodelavcem v organizacijskem odboru tekmovanja v Mariboru zahvalil 38-letni Mariborčan, nekoč tudi sam odličen atlet, trikratni državni prvak na 400 metrov in reprezentant.

“Tako kot atleti na tekmovališču smo morali tudi mi dihati kot eno,” je dodal.

“Izzivi so bili ves čas”

“V tem skorajda letu dni se je zvrstilo res ogromno dela. Pokril sem kar nekaj področij. Na koncu se je največ dogajalo na atletskem stadionu. Od merilne ekipe do televizije, ekipe, ki je skrbela za posnetke steze, sodnikov, na koncu pa tudi prostovoljcev, električnih napeljav, internetnih povezav … Lahko bi našteval v nedogled. Za vse to sem skrbel, vodil zadevo. Seveda s ključnimi možmi na nasprotni strani. Bilo je ogromno sestankov. Tedenskih, mesečnih,” je Jagarinec opisal, za kaj je sam pri organizaciji skrbel.

Vprašali smo ga, kaj je bilo pri delu najtežje. “Izpostavil ne bi ničesar. Izzivi so bili ves čas. Naš stadion na Poljanah je v tem trenutku najboljši v Sloveniji, a je po drugi strani vseeno malce premajhen za takšno tekmovanje. Veliko je bilo kompromisov z različnimi službami. Vsak bi si želel na stadionu kak kvadratni meter več, prostorsko smo bili omejeni. Ti kompromisi so pobrali največ energije,” je dejal.

slovenska atletska reprezentanca — Veliko veselje atletov po uvrstitvi v elitno divizijo. FOTO: Jure Banfi.

“Najlepše je bilo na koncu”

“Seveda, konec tekmovanja in razplet z zgodovinsko uvrstitvijo Slovenije v prvo divizijo. Od prvega dne, ko smo se odločili za organizacijo tega tekmovanja, sem trdil, da to delamo za naše atlete. Da bodo atleti dobili priložnost, da se na domačih tleh uvrstijo v prvo divizijo. Seveda smo za to morali poskrbeti tudi mi z odlično organizacijo, da so se počutili tako, kot se morajo. Vem, da ni zadnjič. To prakso bomo nadaljevali. Vsa organizacija je bila podrejena vsem državam, ampak najbolj seveda slovenski reprezentanci. Pripravili smo jim pogoje za odlične dosežke,” pa je odgovoril na vprašanje, kateri trenutek tekmovanja v Mariboru je bil zanj najslajši.

“Veseli me tudi dejstvo, da je med, po in tudi pred tekmovanjem atletika stopila v ospredje. Bili smo opazni in vidni. Veliko Slovencev je izvedelo, da se v Mariboru nekaj dogaja. Največjo nagrado pa smo dobili na koncu, ko je lahko vsa Slovenija videla, kako dobre atlete imamo. V tistem trenutku so stopili nad vse. Povsem zasluženo. Dolgo časa smo to čakali in na koncu tudi dočakali. Na vseh nas – atletih, organizatorjih, trenerjih in tudi preostalih atletskih delavcih – je, da to zdaj vzdržujemo in naredimo morda še korak naprej,” je dodal Mariborčan, ki deluje v domačem AK Poljane.

“Z Mariborom smo dosegli plafon, več trenutno ne gre”

Prvenstvo v Mariboru, ki si je prislužilo številne pohvale evropske atletske srenje, je bilo verjetno največje atletsko tekmovanje na slovenskih tleh do zdaj. Ob bok se mu lahko postavi samo evropsko mladinsko prvenstvo, ki je bilo leta 1997 v Ljubljani. Na mestu, kjer zdaj nastaja nov, moderen atletski center, kakršnega Slovenija še ni videla. Bo z njim prišlo tudi tekmovanje, ki bo preseglo oba?

“Za zdaj smo z Mariborom dosegli plafon, več pri nas trenutno ne gre, verjamem pa, da je s pridobitvijo, ki se nam obeta v Ljubljani, Slovenija sposobna še večjega projekta. Želim si, da bi se to tudi zgodilo in bomo v prihodnosti organizirali novo, še večje atletsko tekmovanje. Izkušnje, ki smo jih dobili letos, bodo ob morebitni organizaciji zagotovo pripomogle,” je pogovor sklenil Jagarinec.