Sevničanka, ki jo je snubilo 54 ameriških univerz

Karin Gošek. FOTO: Steve Fohl.

Spoznajte Karin Gošek, slovensko tekačico iz ZDA, ki je na nedavnem ekipnem evropskem prvenstvu v Mariboru uspešno branila slovenske barve.

Karin Gošek je v Mariboru nastopila v teku na 3000 metrov z zaprekami in slovenski reprezentanci v pohodu na uvrstitev v elitno prvo ligo prinesla lepo število točk.

Tekmovanje je z rezultatom 10:21,78 končala na sedmem mestu med 16 tekmovalkami.

“Zadovoljna sem. Tek sicer ni bil tak, kot bi si želela, a tekma je bila dobra. Začetek je bil morda malce prehiter, kar se je pozneje pokazalo. Kljub temu tek ni bil slab, saj sem na koncu Sloveniji vseeno prinesla toliko točk, kot se je od mene pričakovalo,” je o nedavnem nastopu v slovenskem dresu povedala 24-letna tekačica.

Karin Gošek — Med tekom v Mariboru. FOTO: Jure Banfi.

Njen čas bi bil lahko še precej boljši, če na zadnji vodni oviri ne bi padla in se za nekaj trenutkov potopila v bazen.

“Tam sem izgubila približno deset sekund. Če se mi to ne bi zgodilo, bi bil rezultat bistveno drugačen. Tekla bi približno deset sekund hitreje, kar bi bil moj drugi najboljši rezultat v karieri,” je pojasnila.

Po padcu je bila deset minut v nezavesti

“Poznala se je utrujenost nog. Nisem imela dovolj moči, da odrinem, zato sem s pokostnico zadela ob zapreko in padla naravnost v vodo. Na ‘ploh’, kot pravimo po domače,” je pojasnila razlog za neljubi zaplet.

“To je bil šok, saj nisem vedela, kaj se dogaja. Ko sem prišla iz vode, sem najprej morala zajeti sapo, da sem sploh dojela, kaj se je zgodilo. Vedela sem le, da moram čim prej vstati in teči naprej. Nisem pomislila na to, da teka ne bi dokončala. Vedela sem, da moram priti do konca, pa četudi bi morala do cilja po vseh štirih,” je podrobno opisala padec na eni od zaprek, ki ni bil prvi v njeni tekaški karieri.

“Pred tem sem doživela že dva hujša padca. Eden se mi je zgodil na olimpijskem festivalu mladih v Gruziji, drugi pa na državnem prvenstvu v Novem mestu, kjer sem padla res grdo in za približno deset minut tudi izgubila zavest. Morali so me odpeljati v bolnišnico, imela sem pretres možganov in potrebovala kar nekaj časa, da sem okrevala,” se je spomnila grenke izkušnje izpred nekaj let, ko je še živela in tekmovala v Sloveniji.

Zdaj že nekaj časa ni več tako. Leta 2020 se je namreč odločila za študij v ZDA.

Ameriško študentsko življenje je kot v filmih

“Že leta 2015, na začetku srednje šole v Sloveniji, sem začela dobivati ponudbe iz ZDA, saj sem imela dobre rezultate. Mislim, da sem skupaj prejela 54 ponudb. Potem sem se nekaj časa pogovarjala in poslušala, kaj kdo nudi, ter se odločila za odhod v Kalifornijo, saj je bila tamkajšnja ponudba najbolj ugodna,” je povedala in razkrila, kaj vse ameriške univerze ob novačenju atletov ponujajo.

“Plačajo ti vse – šolnino, knjige, opremo, poleg tega pa dobiš še dodaten denar za različne življenjske stroške. Na primer letalsko karto,” je pojasnila Sevničanka, ki je štiri leta obiskovala Univerzo California Baptist University (CBU) v mestu Riverside, lani pa se preselila v zvezno državo Kentucky in v Richmondu magistrirala na tamkajšnji Eastern Kentucky University (EKU).

“Študentsko življenje v ZDA je res podobno tistemu, kot ga prikazujejo v filmih. Šport ima v tem sistemu zelo pomembno vlogo, a po drugi strani od tebe zahtevajo, da si uspešen tudi v šoli. Je pa dejstvo, da se športnikom zelo prilagajajo. Precej bolj kot v Sloveniji,” je dejala atletinja, ki je letos magistrirala s področja kineziologije in športnih znanosti, a se v Slovenijo po dokončanem študiju (še) ne namerava vrniti.

Ostala bo v ZDA, a se namerava vrniti v Evropo

“Ne, saj si želim ostati v stikih z zdajšnjo trenerko. Njen način treninga mi zelo ustreza, poleg tega je v ZDA tudi veliko več priložnosti za zaposlitev, zato tam zdaj iščem delo, ki bi ga lahko kombinirala z atletiko. Želim začeti karierno pot in se finančno ustaliti, potem pa bomo videli, kaj in kako,” je razložila in dodala, da se pozneje namerava vrniti v Evropo.

“Morda ne ravno v Slovenijo, bližje domu pa zagotovo. V Evropi bi raje živela tudi zaradi večje varnosti in boljšega zdravstvenega sistema, a za zdaj ostajam v ZDA, kjer sem se kar udomačila. Nimam česa izgubiti, saj se lahko vedno vrnem domov. Družina me bo vedno čakala,” je pojasnila tekačica, ki ji je pod vodstvom zdajšnje trenerke Mie Forster v zadnjih mesecih uspel velik preskok.

V dresu univerze v Kentuckyju. FOTO: Steve Fohl.

Letos ji je uspel velik preskok

V leto 2025 je v teku na 3000 metrov z zaprekami vstopila z osebnim rekordom 10:22,58 iz leta 2023, ki ga je izboljšala ob prav vsakem od letošnjih petih nastopov, vrhunec pa doživela sredi aprila, ko je prvič tekla pod desetimi minutami – njen osebni rekord zdaj znaša 9:58,73.

“Ko sem avgusta lani zamenjala trenerko, se je vse spremenilo na bolje, nisem pa pričakovala, da bo prišlo do tako velikega preskoka. Upala sem na čas okoli desetih minut. Nisem si mislila, da bom tekla pod desetimi minutami. Zdaj, ko mi je to uspelo, so se cilji seveda dvignili,” je odgovorila in napovedala, da lahko kmalu teče še precej hitreje.

Vskočila je po prekinitvi kariere slovenske rekorderke

S tem rezultatom je postala druga Slovenka, ki se je v eni najzahtevnejših tekaških disciplin spustila pod prelomno mejo desetih minut, hkrati pa je postalo jasno, da osip točk na evropskem prvenstvu druge divizije v Mariboru za Slovenijo ne bo tako velik, kot se je zdelo po tem, ko je Maruša Mišmaš-Zrimšek zaradi materinstva začasno prekinila kariero.

“Z vodjo slovenske reprezentance Boštjanom Fridrihom sva bila ves čas v stikih. Ko se je Maruša odločila za porod, mi je takoj rekel, da sem prva kandidatka. Takrat se je motivacija še bolj dvignila,” je razkrila in prikimala ob vprašanju, ali je tokrat odsotna slovenska rekorderka, ki je z 9:06,37 avtorica petega najhitrejšega rezultata v zgodovini evropskega teka na 3000 metrov z zaprekami, njen vzor.

“Da, ona je že od nekdaj moja vzornica. Je super atletinja, tudi sicer pa o njej lahko povem same lepe stvari. Upam, da bom tudi jaz nekoč imela tako dobre rezultate,” si je zaželela tekačica, ki je takrat poškodovano Mišmaš-Zrimšek enkrat že zamenjala. Pred štirimi leti je slovenske barve na evropskem ekipnem prvenstvu branila v Stari Zagori v Bolgariji.

Že pri 13 je pretekla polmaraton

“To je bila zelo lepa izkušnja, zdaj pa sem še toliko bolj vesela, ker sem se vrnila in Sloveniji pomagala do velikega uspeha. Biti del ekipe, ki se je prvič v zgodovini uvrstila v prvo ligo, je nekaj posebnega. Sploh zato, ker nam je pred dvema letoma zmanjkalo le pol točke. Veselje po uspehu je bilo neopisljivo. Vsak, ki je nastopil, je dal od sebe maksimum. Ko daš vse od sebe, je proslavljanje uspeha še toliko slajše,” je o nedavnem slovenskem atletskem podvigu povedala še vedno mlada tekačica, ki pa ima za seboj že kar nekaj izkušenj in tudi pretečenih kilometrov.

“Že od nekdaj tečem, tekla sem vse – od 600 metrov pa do polmaratona, ki sem ga prvič pretekla pri 13 letih. Pred desetimi leti sem se prvič preizkusila v teku čez zapreke. Sprva sploh nisem vedela, kako jih preskakovati – mislila sem celo, da na zapreke ne smem stopiti –, potem pa sem to disciplino hitro vzljubila. Zdaj sem tu, še vedno tečem in upam, da bo tako čim dlje. Zagotovo bom morala ob atletiki še kaj početi, saj vemo, da se od nje, če nisi med najboljšimi na svetu, ne da živeti. Najprej moram najti službo, potem pa bomo videli, kaj in kako,” se je razgovorila Gošek, ki se je po uspešnem nastopu v Mariboru podala na pohajkovanje po Islandiji.

Med oddihom na Islandiji. FOTO: osebni arhiv.

Oddih na Islandiji za svojo dušo

“Odšla sem na samostojen izlet. Na Islandiji kampiram in hodim naokoli. To je nekaj za mojo dušo, saj rada hodim na pohode, teh pa je tukaj res veliko. Imam zelo aktiven dopust – ne gre ravno za poležavanje na plaži,” se je za konec zasmejala slovenska reprezentantka, ki se bo po obisku čarobne dežele gejzirjev, vulkanov, ledenikov, slapov in drugih naravnih znamenitosti vrnila v ZDA in obrnila nov list v svojem življenju.

Držimo pesti, da ji bo ta prinesel nova uspešna poglavja – tako glede službe kot atletike.

Če bo tako, jo bomo v prihodnosti zagotovo še videli v slovenskem dresu. Morda tudi na katerem od največjih atletskih tekmovanj.