Miro Kocuvan starejši je legendarni slovenski atletski trener, ki bo letos na olimpijske igre potoval še s četrto generacijo. Zraven je bil, kot tekmovalec, tudi leta 1972 v Münchnu, ko se je zgodil krvav teroristični napad, v katerem je življenje izgubilo enajst članov izraelske reprezentance.

Enajsti dan olimpijskih iger v Münchnu je verjetno najbolj črn v zgodovini iger. Takrat se je ponoči zgodil teroristični napad skrajne palestinske teroristične organizacije Črn september. Ta se je v noči s 5. na 6. september pretihotapila v olimpijsko vas, v kateri so bili nastanjeni športniki in športnice, takoj ubila dva člana izraelske olimpijske reprezentance, deveterico pa vzela za talce.

Njeni pripadniki so zahtevali izpustitev 234 palestinskih zapornikov v Izraelu. Zahodnonemška policija je v spodletelem poskusu reševanja talcev ubila pet od osmih članov skupine, a je ob tem vseh devet izraelskih talcev umrlo.

Spali so 50 metrov stran, a niso slišali ničesar

Na igrah v Münchnu je bila tudi jugoslovanska reprezentanca in z njo Miro Kocuvan starejši, ki se je nepričakovano znašel v središču tragedije. “Mi smo spali v sosednjem bloku. Zgodilo se je le kakšnih 50 metrov stran od naših sob, nismo pa do jutra sploh vedeli, kaj se je zgodilo. Potem so nam povedali. Vsi smo bili seveda šokirani,” je o tem povedal nekdanji atlet, ki je bil na igrah leta 1972 član štafete 4×400 metrov.

“Usoda iger je potem kar nekaj časa visela v zraku. Nismo vedeli, ali bomo sploh tekmovali. Pred tem je bilo vzdušje zelo sproščeno. V olimpijsko vas je lahko prišel praktično vsak, potem pa so postavili straže, policijo, vojsko … Brez ustreznih papirjev se nisi mogel premakniti nikamor. Zelo je bilo napeto. Me pa ni bilo strah. Le žal mi je bilo zaradi olimpijskih iger in nesrečnih športnikov, ki so umrli,” se je münchenskega masakra spomnil danes 76-letni legendarni Celjan, ki je se letos kot trener odpravlja na svoje četrte olimpijske igre.

Na prvih je nastopil sam, na preostalih pa kot trener odličnih tekačev na 400 metrov z ovirami, ki jih je vzgojil. Leta 1980 v Moskvi je bil njegov varovanec, nekdanji jugoslovanski in slovenski rekorder Rok Kopitar peti. Leta 1996 je bil v Atlant v vlogi trenerja svojega sina Mira Kocuvana mlajšega, letos pa bo Pariz obiskal kot trener enega najboljših slovenskih atletov ta hip. Mladega Matica Iana Gučka, ki je letos še tretjič postavil nov rekord v teku na 400 metrov z ovirami.

Intervju, ki ga ne smete zamuditi

Veliki intervju z Mirom Kocuvanom starejšim si boste lahko na Sportklubu prebrali v nedeljo zjutraj.

V njem si boste lahko prebrali o vseh olimpijskih igrah, na katerih je bil, njegovi atletski karieri, pol stoletja trajajoči trenerski poti, treh generacijah olimpijcev, ki jih je vzgojil, letošnjih igrah v Parizu in še marsičem zanimivem.