Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Si predstavljate, da ste mlada mama, hodite v službo, ob tem pa spadate med najboljše sprinterke v Evropi? Najhitrejša Slovenka zadnjega desetletja Maja Mihalinec Zidar je vse to.
35-letna Maja Mihalinec Zidar je najhitrejša Slovenka že vsaj desetletje in udeleženka številnih največjih tekmovanj. Tekla je na dveh olimpijskih igrah, v letih 2016 in 2021, bila zraven na dveh svetovnih (2015 in 2019) in dveh evropskih prvenstvih (2014 in 2016), najodmevnejše uvrstitve pa dosegala v dvorani.
Leta 2019 je bila na dvoranskem evropskem prvenstvu v Glasgowu šesta v sprintu na 60 metrov, leta 2021 pa Torunu v isti disciplini končala še mesto višje. Potem se je odločila za materinstvo in junija leta 2022 rodila, a se vrnila na vrhunsko raven.
Vozovnico za evropsko prvenstvo si je priborila že lani, a morala nastop v Rimu odpovedati zaradi poškodbe. Ostala je tudi brez olimpijskih iger, a se ni predala in si pritekla nastop na letošnjem dvoranskem evropskem prvenstvu v Apeldoornu, ki bo njeno prvo veliko tekmovanje v vlogi mame.
Za nameček ji je to uspelo ob usklajevanju vrhunskega športa z materinsko vlogo in službo, v katero je nedavno vstopila. Prava supermamica, torej. In kakšen je recept?
Kako ste zadovoljni s to sezono? Prav v generalki pred evropskim prvenstvom ste tekli najhitreje. Na petkovem mitingu v Madridu ste dosegli izid sezone 7,32.
Moram priznati, da sem rezultate nekje pod 7,35 pričakovala že prej, v bolj zgodnjem delu te sezone, ampak se mi stvari nikoli niso sestavile.
Imela sem tudi zobozdravstvene težave, ki so me kar precej vrgle iz tira, ampak zdaj sem okej. Sem stoodstotno pripravljena na evropsko prvenstvo. Prepričana sem, da letos še nisem tekla tako hitro, kot sem sposobna. Cilj je, da v Apeldoornu dosežem najboljši izid sezone, potem pa bomo videli, kam me bo to pripeljalo.
Še četrtič odhajate na dvoransko evropsko prvenstvo, na katerem ste v preteklosti že dosegali vrhunske uvrstitve. Zdaj to, kar vam je uspelo v letih 2019 in 2021, cenite še bolj?
Precej cenim to, kar sem počela takrat. Sploh zdaj, ko pogledam listo najboljših rezultatov in vidim, kako hitro so punce tekle. Moram sicer povedati, da se ne spomnim, kaki so bili rezultati takrat, ampak evropsko prvenstvo je specifična tekma.
Toliko bolj tek na 60 metrov, ker so trije teki v enem dnevu in je res zelo veliko odvisno od dnevne forme. Za začetek si želim najboljši izid sezone in uvrstitve v polfinale, tam pa smo v preteklosti že videli, da se lahko zgodi marsikaj.
Prvič ste se na veliko tekmovanje uvrstili kot mama. Poseben občutek?
Definitivno sem zdaj najboljša, odkar sem rodila. Sem tudi boljša, kot sem bila pred porodom. To je zame predvsem dokaz, da sem se uspela vrniti. Uvrstila sem se sicer tudi na lanskoletno evropsko prvenstvo v Rimu, a sem ga morala zaradi poškodbe odpovedati.
To, da dejansko potujem v Apeldoorn, je izpolnitev prvega cilja po porodu. Želela sem se vrniti v reprezentanco in oditi na veliko tekmovanje. To mi zelo veliko pomeni. Družinska dinamika je trenutno kar zanimiva.
Začela sem s tranzicijo v drugo kariero. Ob atletiki imam tudi službo in vsakodnevno usklajujem tri, štiri stvari. Vesela sem, da mi uspeva. Veliko mi pa pridejo prav izkušnje iz atletike.
Kaj vse pa zdaj izven atletike počnete?
Pridružila sem se ekipi za odnose z javnostmi pri Olimpijskem komiteju Slovenije. To je delo, ki me res veseli, saj sem študirala odnose z javnostmi. Da bi počela kaj takega, sem si vedno želela. Ko je prišla priložnost, sem jo z veseljem zagrabila. Zdi se mi, da sem se dobro vklopila v ekipo. To je nekaj, kar me veseli. To bi rada počela dolgoročno.
Poleg tega sem seveda še mama. Imam tudi določena sodelovanja s sponzorji, naročniki na družbenih omrežjih, kar je po eni strani še določena kariera. Pa seveda atletika, ki pa ni na zadnjem mestu, kot sem zdaj naštela. Je še vedno v ospredju. Veliko časa in razmisleka ji namenjam.
Sem pa vesela, da se je naše družinsko življenje temu prilagodilo, saj tudi mož prihaja iz atletskih vod in me razume. Z Zaro me spremljata na vseh pripravah in, kolikor se le da, tudi na tekmovanjih.
Nedavno ste imeli predavanje za mlajše atlete in atletinje o komunikaciji z javnostjo. Kako pomemben del športa je to?
Začela sem s predavanji oziroma delavnicami na temo javnega nastopanja in grajenja osebne znamke za športnike. To je zelo pomembna stvar. Predvsem za nas, ki prihajamo iz medijsko manj izpostavljenih športih in se moramo nekako bolj boriti, da pridemo do sponzorjev in moramo vedeti, kaj jim lahko ponudimo.
Mislim, da je to že zdaj zelo pomembno in bo v prihodnosti še bolj, saj se vsa podjetja, ki vlagajo v šport, zavedajo, da so aktivacije sponzorstev zelo pomembne in tiste, ki prinašajo boljše rezultate. To bo na nek način vse bolj padlo na športnike in bodo morali pokazati še več samoiniciative. Želela bi si pomagati mlajšim generacijam, da bodo na to pripravljeni izpostaviti sebe in iz tega čim več iztržiti za svojo kariero.
Kako pa vse skupaj – vrhunski šport, službo in še materinstvo – uspete usklajevati?
Je težko, čeprav moram reči, da me vse te stvari res veselijo, zato mi je lažje vse skupaj usklajevati. Moram pa reči, da zagotovo ne bi šlo brez podpore najprej moža in širše družine na čelu z mojo mamo, ki mi od samega začetka zelo pomaga. Tudi ona je svojo odbojkarsko kariero prekinila, ko sem se rodila jaz, in se potem vrnila. Imela je podobno podporo, zato ima občutek, kaj potrebujem. Zelo sem ji hvaležna, da mi pomaga.
Podobno velja za moža. Zaradi te podpore mi uspeva. Pomaga tudi organiziranost. Moram pa dodati, da si v teh poznejših letih kariere lahko privoščim količinsko manj treninga, ker imam izkušnje. Zdaj mi ni treba več trenirati toliko, kot sem včasih.
Največji problem je pa zagotovo regeneracija. Pri tem bi si pa vedno želela malo več časa za počitek. Se pa telo, energija pri mamicah malo spremenita. Se mi zdi, da nam narava na nek način kar omogoči, da nam lahko uspe.
Kako pa je bilo z vrnitvijo na atletske steze po porodu?
Trenirala sem do konca nosečnosti, tako da sem ostajala v stiku z atletskimi treningi. Zelo sem se pripravljala na porod, fizično s treningi, zato se mi je bilo lažje vrniti. Je bil pa v novem telesu kar drugačen občutek, vsaj v prvih par mesecih po porodu, zdaj pa lahko rečem, da sem fizično nazaj tam, kjer sem bila, če ne mogoče celo bolje.
Sporočilo za preostale športnice, ki se spogledujejo z materinstvom?
Vse se da! (smeh)
Vas je za nasvet prosila tudi Maruša Mišmaš Zrimšek, še ena vrhunska slovenska atletinja, ki je zaradi nosečnosti kariero prekinila lani?
Nekaj malega sva se pogovarjali, ne pa prav veliko. Ona ima ob sebi ekipo, ki je v tem pogledu zelo izkušena. Nenazadnje je tudi Nemka Gesa Feilicitas, ki trenira z njo, rodila, se vrnila in mislim da celo osvojila medaljo na evropskem prvenstvu. Tudi ona ve, da se da. Ima vzor, izkušnje in pravo ekipo.
Morda je v disciplinah, v katerih je pomembnejša vzdržljivost, to še lažje, saj je bilo proti koncu nosečnosti in takoj po porodu pri meni kar malo težje, medtem ko je z vzdrževanjem kondicije lažje. Želim ji, da bo dobro opravila in se vrne nazaj.
Letos ste že dali vedeti, da se počasi poslavljate. Morda že po dvoranski sezoni, kot se šušlja?
Zadnja zimska sezona to zame najverjetneje je, je pa vprašanje, ali bom nastopala še poleti. Trenutno se še ne ubadam s tem. Ne ustvarjam si pritiskov. Rekla sem, da si želim uvrstitve na še eno veliko tekmovanje. Da na nek način sama sebi dokažem, da sem se vrnila na raven, na katero sem se želela.
Zdaj količinsko malo manj treniram. Če bi se izkazalo, da je to pravi način in bi lahko vzdrževala vrhunske rezultate, bi mogoče še razmislila za naprej, ampak … Počakajmo.
Trenutno usklajujem veliko vlog hkrati. Na nek način trpi tudi družinsko življenje, tako da se bo treba počasi vprašati, koliko je vse skupaj še smiselno. Toda s temi vprašanji se bom ukvarjala predvsem po koncu dvoranske sezone.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!