Slovenski maratonec v Bostonu kot rock zvezdnik

Primož Kobe ob prihodu v cilj. FOTO: Guliverimages.

S Primožem Kobetom, najhitrejšim Evropejcem na Bostonskem maratonu in zmagovalcem v kategoriji tekačev, starejših od 40 let, smo se pogovarjali o njegovem nastopu na enem najprestižnejših maratonov na svetu. Povedal je marsikaj zanimivega.

“Zadovoljen sem z uvrstitvijo, ne pa z rezultatom. Tekma je bila čudna. Na začetku sem naredil napako, ker sem sledil zelo hitri skupini. Prvi kilometer je vedno zelo hiter – teče se v dolino. Pomembno je, kam se postaviš. Jaz sem bil precej spredaj, kar se je izkazalo za slabo odločitev, saj je bil tempo prehiter. Prvih pet kilometrov sem pretekel res hitro, prehitro, in pozneje sem plačal davek. To skupino sem na petem oziroma šestem kilometru pustil in ostal sam. Praktično cel maraton sem pretekel sam,” se je po 47. mestu na najstarejšem maratonu na svetu (prvi je bil na sporedu daljnega leta 1897) oglasil Primož Kobe, ki je bil z rezultatom 2;19:45 zmagovalec v kategoriji 40 let in več starih tekačev, pohvali pa se lahko tudi s tem, da je bil najhitrejši med vsemi Evropejci.

“Glavna težava letos je bila, da ni bilo primerne skupine zame – ali so bili prehitri ali pa prepočasni. Bila je skupina za 2;11 in 2;12, a za tak rezultat nisem bil pripravljen, zato sem jih pustil. Lani sem tekel s skupino v tempu za 2;15 – bilo je veliko lažje in zato sem tudi odtekel hitrejši čas,” je nadaljeval.

“Bilo je zelo toplo, sploh za Boston. Ko smo stali na startu, nas ni zeblo niti malo – to je že slab znak. Ko stojiš, te mora zebsti. Pihal je veter, sprva s strani v prsi, nato pa neposredno v prsi – sicer lahek vetrič, a sem ga ves čas čutil. Skušal sem teči ob hišah, kjer je bilo manj vetra,” je opisal razmere na maratonu, ki ob New Yorku, Londonu, Berlinu, Tokiu in Chicagu spada med enega od šestih najbolj prestižnih na svetu.

John Korir v ciljni ravnini. FOTO: Profimedia.

Grd padec kenijskega zvezdnika, ki je tekel ob njem

V Bostonu je tekel že drugič. Lani je dosegel precej boljši rezultat 2;14:56, a, zanimivo, v svoji kategoriji ostal brez zmage. Bil je drugi.

“Zmaga v tej kategoriji je bila moj cilj že lani, a se je nato na štartu pojavil kenijsko-ameriški tekač Elkanah Kibet, ki me je prehitel. Lani sem tekel zelo dobro, pa sem bil drugi. Letos sem tekel slabše, pa sem bil prvi. A ta zmaga je bila že lani v mojih mislih – zato sem se letos tudi odločil za Boston. Vesel sem, da sem se udeležil te tekme,” je po ponedeljkovem nastopu razlagal najboljši slovenski maratonec ta hip in z nami delil zanimivo anekdoto, za katero je poskrbel kenijski zvezdnik John Korir, ki je v Bostonu zmagal z izjemnim rezultatom 2;04:45.

“Na začetku je tekel ob meni in padel. Zato je v cilj pritekel brez številke. Padel je res grdo, kakšnih pet metrov je drsel po asfaltu po prsih z iztegnjenima rokama. Zanimivo pa je, da sva se družila tudi v prijavnici pred startom. Takrat sem mu rekel, da bo zmagal v absolutni konkurenci, jaz pa v svoji kategoriji. In prav to se je tudi zgodilo,” je nadaljeval Novomeščan, ki je za zmago v svoji kategoriji prejel velik pokal in nagrado v višini pet tisoč ameriških dolarjev.

V Bostonu te vsi nosijo po rokah

Tudi letos je bil, podobno kot lani, nad organizacijo velikega tekaškega dogodka v ZDA navdušen.

“Tam se kot tekač res počutiš kot rock zvezdnik. To je najstarejši maraton na svetu. Organizacija je res na visoki ravni, pomagalo je 9500 prostovoljcev. Vsi so zelo ustrežljivi. Povsod te nosijo po rokah. Vzdušje je neverjetno, takšnega ne doživiš nikjer drugje. Seveda je vzdušje odlično tudi na drugih maratonih – v Londonu, New Yorku, Chicagu … – a ni tako kot tukaj. Boston ima svoj čar, svojo tradicijo,” je doživeto razlagal Kobe, ki se v Slovenijo vrača v sredo.

V naslednjih dneh si bo privoščil nekaj počitka, že 17. maja pa bo spet v akciji, in sicer na državnem prvenstvu v polmaratonu, ki bo v Radencih.

Primož Kobe — Veliko veselje v cilju lanskoletnega Ljubljanskega maratona. FOTO: Uroš Kokol.

Tudi letos bi rad tekel v Ljubljani in napadel nov rekord

Maraton v Bostonu je bil njegov prvi po oktobru lani, ko je na Ljubljanskem maratonu zrežiral pravcato dramo.

V lovu na najboljši slovenski rezultat v zgodovini največje tekaške prireditve pri nas je 26 let star mejnik Romana Kejžarja z rezultatom 2;18:21 popravil za pičlo sekundo, pa čeprav ni imel optimalnih razmer – tik pred zdajci je po zapletih z vizo ostal brez predvidenega narekovalca tempa iz Kenije. Zanimalo nas je seveda, ali ga bomo v Ljubljani videli tudi letos?

“Dogovarjamo se še. Upam, da se bomo dogovorili in da bom imel narekovalca tempa. Poskusil se bom čim bolje pripraviti, saj bo to eden mojih zadnjih profesionalnih nastopov na tem maratonu. Cilj je, da odtečem nov najhitrejši slovenski čas,” je zaključil maratonec z osebnim rekordom 2;13:36, ki ga je odtekel leta 2021.