Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Rok Ferlan je nekdanji nogometaš, ki je precej pozno presedlal na atletiko in hitro pokazal, da je zelo nadarjen za tek. To bo skušal potrditi tudi ta konec tedna na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu, kjer bo tekel na 400 metrov.
Rok Ferlan je letos v dvorani 400 metrov pretekel v času 46,63 in za več kot sekundo izboljšal svoj osebni rekord v dvorani, kjer atleti po pravilu tečejo približno sekundo počasneje kot na prostem.
Glede na to, da je lani poleti stadionski krog pretekel v času 45,83, kar je tretji najboljši rezultat po slovenskem rekordu Luke Janežiča (44,84) in osebnim rekordom nekdanjega slovenskega odličnega tekača Matije Šestaka (45,43), se lahko poletne sezone, ki prinaša evropsko prvenstvo v Rimu in olimpijske igre v Parizu, zelo veseli.
Toda še pred tem ga ta konec tedna čaka svetovno dvoransko prvenstvo v Glasgowu, kamor se je uvrstil nekoliko nepričakovano. To bo njegovo prvo člansko veliko tekmovanje v posamični disciplini (leta 2022 je na evropskem prvenstvu v Münchnu nastopil s štafeto 4×400 metrov), kar je razumljivo. Z atletiko, ki jo pod vodstvom Matjaža Polaka trenira v Kranju, se je namreč začel ukvarjati precej pozno. Z 18 leti.
Pred tem je kar 12 let igral nogomet. Seveda na igralnem položaju, ki prinaša veliko teka gor in dol. Bil je bočni branilec. In si v Šenčurju garderobo delil z zdajšnjim napadalcem Lugana Žanom Celarjem. Slovenskim reprezentantom, ki je trenutno najboljši strelec švicarske lige.
Kako ste pristali v atletiki?
V atletiki sem bil vedno zelo dober, a sem igral nogomet. Potem pa sem se poškodoval in nekaj časa nisem igral, zato sem si rekel, da se bom preizkusil v atletiki, v kateri sem bil vedno zelo dober in jo v mladosti kratek čas tudi treniral. Na novo me je v njo zvabil zdajšnji trener.
Je kdo od vaših nekdanjih soigralcev zdaj uspešen nogometaš?
Da, igral sem z Žanom Celarjem, zdajšnjim reprezentantom Slovenije. Že takrat je izstopal, bil je tri leta mlajši od nas, a je že igral z nami. Imel je neverjeten občutek za gol, vedno je bil na pravem mestu.
Sta z njim še vedno v stikih?
Vsake toliko. Če je v Sloveniji in se srečava, se pozdraviva. Se pa precej bolje poznata moj in njegov oče.
Pa atleti nogometašem zavidate to, da s svojim športom služijo precej več denarja?
Definitivno jim malce zavidam. Tudi ko gledam, kakšne plače imajo nogometaši kranjskega Triglava, glede na to, za kakšno raven nogometa, ampak vsak pač vzame tisto, kar lahko. Tekmujem in treniram predvsem iz ljubezni do atletike. Želim narediti nekaj posebnega. Nekaj, po čemer si me bodo ljudje zapomnili.
Se poleg atletike ukvarjate še s čim?
Ne, trenutno ne.
Pred vami je prvi nastop na velikem tekmovanju. Ste bili presenečeni, ko ste izvedeli, da boste nastopili na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu?
Da, bilo je malce nepričakovano. Še prejšnji teden sva s trenerjem gledala lestvico in videla, da se verjetno ne bom uvrstil, zato sem že malce počival. Potem pa je prišla novica, da sem se uvrstil na svetovno prvenstvo. Najprej sem bil zelo presenečen, nato pa vesel. To je moje prvo posamično veliko tekmovanje, ki se ga zelo veselim. Upam, da bom to priložnost dobro izkoristil.
Vaš osebni rekord v dvorani je 46,63. Verjamete, da ga boste izboljšali že na Škotskem?
Verjamem, da mi to lahko uspe. Koliko hitreje lahko tečem, ne vem. Sem pa prepričan, da sem lahko hitrejši. Upam, da bom to tudi pokazal in odtekel, kot znam. Dvorana bo dobra, skupina verjetno tudi. Fantje bodo hitrejši. Upam, da me bodo potegnili.
V dvorani je v teku na 400 metrov zelo pomembno, na kateri stezi tečete. Kakšna je razlika med teki po posameznih stezah?
Četrta in peta steza sta najboljši, potem sledita tretja in šesta. Prva in druga sta najslabši. Pozna se tudi za par desetink. Sploh v ovinkih je težje teči, saj je na notranjih stezah zelo oster ovinek. Toda s tem se ne obremenjujem. Tudi, če bom tekel na najslabši stezi, bom dal vse od sebe. Treniram, pripravljen sem na vse. Si pa seveda želim, da bi dobil čim bolj ugodno stezo. Odgovor na vprašanje, na kateri stezi bom tekel, bom dobil šele večer pred tekmo.
Kje raje tečete? Na prostem ali v dvorani?
Definitivno na prostem. Pred letošnjim letom sem imel zunaj tudi precej boljši rezultat kot v dvorani, upoštevajoč razliko. Letos sem prišel precej bližje. So pa rezultati na prostem ponavadi kakšno sekundo hitrejši. Zato se lahko poletja zelo veselim.
Na prostem imate precej boljši osebni rekord, 45,83. Kako hitro mislite, da lahko poleti tečete?
Upam in verjamem, da vsaj 45,50, če ne celo hitreje. Upam tudi na rezultat 45,40, kar je norma za evropsko prvenstvo v Rimu. To bi bilo odlično.
Sanjate tudi nastop na olimpijskih igrah v Parizu?
Za zdaj se s tem ne obremenjujem preveč, so pa definitivno tudi cilj. Za zdaj sem na lestvici precej visoko. Precej bolje od pričakovanj. Pred začetkom zimske sezone sem bil na 55. mestu. V Pariz pelje prvih 48 mest. Upam, da se bom v nadaljevanju sezone še malce povzpel. Par dobrih tekem, dvakrat rezultat okoli 45,50, pa bi se dalo priti tudi na olimpijske igre.
Lahko nekoč popravite tudi rekorde Luke Janežiča, ki je 400 metrov na prostem pretekel v času 44,84, v dvorani pa 46,02?
Definitivno je eden izmed ciljev tudi ta. Pred mano je na lestvici tudi Matija Šestak (45,43), tako da bo najprej treba prehiteti njega, medtem ko mi je v dvorani to že uspelo. Rekord Janežiča je res dober, ampak mogoče mi čez dve, tri leta uspe tudi to.
Kako se razumete z nekoč najboljšim slovenskim atletom, ki se zdaj vrača po hudi poškodbi?
Če se vidiva, se pogovoriva. Občasno sva tudi v stikih. Čestita mi, ko tečem kakšne osebne rekorde. Imava dober odnos. Včasih sva tudi pogosto skupaj trenirala. Morda se to spet zgodi v prihodnosti in bova spet opravila kak skupen trening. Res mu želim, da se vrne v staro formo in se bova še kdaj udarila na tej ravni, na kateri sva.
Kako je s štafeto 4×400 metrov, s katero ste leta 2022 nastopili na evropskem prvenstvu v Münchnu? Jo bomo letos tudi videli?
Če bodo fantje v formi, definitivno lahko tečemo državni rekord iz leta 1999 (3:02,70). Trenutno nam ne kaže slabo. Če se bo Luka približal ravni, na kateri je bil, ga definitivno lahko dosežemo. V Münchnu smo tekli zelo dobro (3:03,68) tudi brez njega, a verjamem, da je on tista pika na i, ki nam je mogoče manjkala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!