Formula novega šampiona: cerkev, petje in ženska roka

Atletika 16. Apr 20255:00 0 komentarjev
Jeremiah Azu. FOTO: Guliverimages.

Kdo je Jeremiah Azu, Valižan ganskih korenin, ki je z naslovoma evropskega in svetovnega prvaka v teku na 60 metrov zaznamoval zimsko sprintersko sezono 2025?

“Ne vem, kaj naj rečem. Se zgodi. Očitno je bila to božja volja. Verjamem, da mu bo v prihodnosti bog vrnil, kar mu je tokrat vzel,” je pred Stade de France lani poleti v solzah razlagal Alex Azu, potem ko je njegov sin v kvalifikacijah sprinta na 100 metrov na olimpijskih igrah doživel veliko razočaranje. Diskvalificiran je bil zaradi prehitrega starta, saj je iz startnih blokov stekel pičlih sedem tisočink prehitro.

Pol leta pozneje se lahko Jeremiah Azu pohvali z bronasto olimpijsko medaljo, ki jo je nekaj dni po velikem razočaranju z Veliko Britanijo v Parizu osvojil s štafeto 4×100 metrov, je pa tudi svetovni in evropski prvak v teku na 60 metrov.

Zlati medalji je z najkrajše sprinterske preizkušnje marca prinesel s svetovnega kot evropskega dvoranskega prvenstva. Tako v Nanjingu kot Apeldoornu je tekel osebna rekorda 6,49.

Trenutek, ko je bil v Parizu diskvalificiran. FOTO: Profimedia.

Čutil je, da je pred njim najboljše leto do zdaj

“Verjamem, da bo leto 2025 najboljše v mojem življenju do zdaj,” je povedal 23-letni sprinter ob vstopu v letošnje leto, že po treh mesecih pa lahko ugotovi, da so se njegove želje izpolnile.

Ne samo z dvema medaljama z velikih tekmovanj, ampak tudi zato, ker je tik pred odhodom na evropsko prvenstvo prvič v življenju postal očka.

“Nekaj posebnega je bilo, ko sem prvič v rokah držal mojega otroka. Na žalost sem že po enem tednu moral na evropsko prvenstvo, potem pa kmalu še na drug konec sveta, na svetovno prvenstvo na Kitajskem, a sem prepričan, da sem tudi zaradi njega z obeh tekmovanj prinesel zlati medalji,” je zdaj, ko lahko brezskrbno uživa v očetovski vlogi, razlagal 23-letni trenutno najhitrejši britanski sprinter, ki ima zanimivo življenjsko pot.

Ganske korenine, rojen na Nizozemskem, a Valižan

Ima ganske korenine, rojen je v Rotterdamu na Nizozemskem, živi pa v Cardiffu. Tam je sprva igral nogomet in – ker je velik navijač Manchester Uniteda – oboževal portugalskega superzvezdnika Cristiana Ronalda, nakar ga je na enem izmed šolskih tekmovanj opazila njegova dolgoletna trenerka Helen James.

Veselje po tretjem mestu in bronasti medalji s štafeto 4×100 metrov.
FOTO: Profimedia.

“Kar nekaj časa se je upiral treningu atletike, potem pa sem ga le uspela prepričati,” se spominja nova in stara trenerka britanske sprinterske senzacije.

Azu je pred dvema letoma namreč prekinil sodelovanje z njo, se preselil v Padovo v Italiji in treniral pod vodstvom Marca Aieleja, pred začetkom nove sezone pa se vrnil pod okrilje ženske, ki ga je odkrila, ko je bil star vsega 16 let.

Že dve leti za tem, ko se ji je pustil prepričati, da z nogometnih zelenic presedla na atletske steze, je na britanskem prvenstvu na 60 metrov leta 2019 osvojil bronasto medaljo in bil finalist mladinskega evropskega prvenstva v teku na 100 metrov. Potem je sledila poškodba in nato še pandemija, ki je ustavila svet.

Ko prepeva v cerkvi, se počuti svobodnega

“To so bili zelo težki časi, ko bi lahko zlahka vse opustil in atletiki rekel zbogom, a se nisem predal. Verjel sem, da se vztrajnost in trdo delo poplačata, zato sem ostal,” se težkih trenutkov spominja današnji zvezdnik britanske in evropske atletike, ki je v črnih časih moč črpal tudi iz vere v boga. Je namreč zelo veren in redno obiskuje cerkev. Ne le kot gost, ampak tudi kot pevec v cerkvenem pevskem zboru.

“Ko prepevam, se počutim svobodnega. Zdi se mi, da nagovarjam boga. Odraščal sem v cerkvi, to je moj dom,” pravi mladenič, ki se precej razlikuje od tipičnih sprinterjev in je precej miren, tih.

“Tak pač sem, kar pa ne pomeni, da v meni ne tiči zver, ki jo spustim z verige vsakič, ko se sprožim iz startnih blokov,” je pojasnil.

Z bronasto medaljo z evropskega prvenstva 2022. FOTO: Guliverimages.

Po koncu zaprtja, ki ga je povzročil koronavirus, je šla njegova pot spet strmo navzgor.

Leta 2021 je postal evropski prvak do 23 let, čeprav je bil star šele 20 let, leta 2022 pa na evropskem prvenstvu v Münchnu prišel do prve medalje z največjih članskih tekmovanj. Z rezultatom 10,13 je bil tretji v finalu teka na 100 metrov, z Bavarske pa prinesel še zlato medaljo.

Pomagal je do zmage britanski štafeti 4×100 metrov in z njo tik pod stopničkami obstal na svetovnem prvenstvu leta 2023 v Budimpešti. Britanci so bili četrti.

Mesec pred velikim spektaklom na Madžarskem je na Finskem še drugič v nizu postal evropski prvak do 23 let v sprintu na 100 metrov. Tokrat premočno – z rezultatom 10,05 je drugouvrščenega prehitel za kar 12 stotink, kar je v sprintu na 100 metrov cela večnost.


FOTO: Profimedia.

Prvi Valižan, ki je tekel pod desetimi sekundami

Mejo desetih sekund, ki je prelomnica v življenju vsakega sprinterja, je prvič prebil že leta 2022, ko je v Manchestru tekel 9,90, a takrat ob premočnem vetru v hrbet (2,5 metra na sekundo).

Prvi Valižan, ki je v regularnih razmerah tekel pod desetimi sekundami, je postal lani, ko se je na semaforju ob zmagi na mitingu v Leverkusnu v Nemčiji izpisal rezultat 9,97.

Njegov atletski vzornik je sloviti rojak

Azu je v mlajših letih kot atletskega vzornika izbral Colina Jacksona, nekdanjega svetovnega rekorderja v sprintu na 60 in 100 metrov z ovirami, ki prav tako prihaja iz Walesa. “Dokazal je, da lahko tudi atleti iz tako majhne države osvojijo svet. Počel je neverjetne stvari,” je povedal o nekdanjem dvakratnem svetovnem prvaku in olimpijskem prvaku, s katerim smo se na Sportklubu nedavno pogovarjali.

V Pariz je po tem dosežku odpotoval poln pričakovanj, potem pa na najpomembnejši tekmi zadnjih štirih let doživel veliko razočaranje.

Toda tudi kruta igra refleksov in tisočink ga ni potrla. Pogledal se je v ogledalo, se dvignil na noge in se vrnil še precej močnejši, kot je bil. Postal je nesporni sprinterski kralj dvoranske sezone 2025.

“Začetek letošnjega leta je še lepši, kot sem si upal pomisliti v najlepših sanjah, a sem prepričan, da še nisem rekel zadnje besede. Pred menoj so številni izzivi,” pravi Azu, ki napoveduje, da se bo v letošnjem letu nekajkrat preizkusil tudi v sprintu na 200 metrov, s sezono pa začel na Kitajskem, kjer se konec tega in v začetku naslednjega meseca z mitingoma v Xiamenu in Shaoxingu začenja sezona 2025 atletske diamantne lige.

S sprintersko krono na dvoranskem evropskem prvenstvu v Apeldoornu.
FOTO: Profimedia.

Kaj lahko ponudi poleti?

V Azijo pa se seveda namerava vrniti tudi septembra, ko bo tam veliki vrhunec letošnje atletske sezone – svetovno prvenstvo v Tokiu, kjer bi moral prvič na svetovnem prvenstvu na prostem teči v individualni disciplini.

Na zadnjem prvenstvu, pred dvema letoma v Budimpešti, je nastopil le v štafeti, na Japonsko pa bo prišel kot svetovni in evropski dvoranski prvak.

Lahko medaljo osvoji tudi tam? Naloga bo precej težja, saj bo konkurenca neprimerno zahtevnejša, ampak …

“Ta fant je poseben, uspe mu lahko vse. V skoraj 30 letih, kolikor sem trenerka, še nikoli nisem videla česa podobnega. Koga tako nadarjenega in tudi mentalno močnega. Večji kot je izziv, bolje se spoprime z njim. Njegova meja je le nebo,” sporoča njegova trenerka in ženska, ki ga je zvabila na atletske steze.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!