Skok mlade Bolgarke v atletsko večnost

Stefka Kostadinova po svetovnem rekordu v Rimu 1987. FOTO: Guliverimages.

Spominjamo se svetovnega rekorda v ženskem skoku v višino Bolgarke Stefke Kostadinove s svetovnega prvenstva leta 1987 v Rimu, ki je trajal kar 37 let.

To je sedma od desetih velikih zgodb iz zgodovine svetovnih prvenstev, ki jih bomo objavili v odštevanju do letošnjega svetovnega prvenstva v atletiki v Tokiu (13.–21. september).

Da je bila Stefka Kostadinova velika favoritinja za zlato medaljo na drugem svetovnem prvenstvu v atletiki, ki ga je leta 1987 gostil Rim, je milo rečeno. Bolgarka je v letu pred tem najprej izenačila, potem pa popravila svetovni rekord, na 68 tekmah v zadnjih treh letih pa zabeležila le tri poraze.

Tistega leta je, drugič v nizu, zmagala na dvoranskem svetovnem prvenstvu, ki je bilo v začetku marca v Indianapolisu, kjer je postavila nov dvoranski svetovni rekord, ko je preskočila 205 centimetrov.

Najboljša je bila dva tedna pred tem tudi na evropskem prvenstvu v dvorani v Lievinu, kjer je evropska prvakinja prav tako postala drugič zapored.

Finale se sprva ni razpletal po pričakovanjih

Toda finale najpomembnejše tekme tistega leta – avgustovskega svetovnega prvenstva v Rimu – se najprej ni razpletal po pričakovanjih.

Takrat 22-letni Bolgarki, ki je začela osvajati atletski svet, jo je sprva zagodla svetovna prvakinja iz Helsinkov 1983 in nekdanja svetovna rekorderka (leta 1984 je bila s preskočenimi 205 centimetri rekorderka vsega mesec dni) Tamara Bykova.

Boj za zlato medaljo v rimskem finalu se je začel po višini 202 centimetrov, na kateri je letvico trikrat podrla Susanne Beyer iz Vzhodne Nemčije, tako da sta ostali le še Kostadinova in Bykova, ki sta do takrat v prvo uspešno preskočili vse višine.

28-letna Bykova je šla v prvo tudi prek 204 centimetrov, medtem ko se je za favoritinjo iz Bolgarije na tej višini pošteno zapletlo. Neuspešna je bila v prvem poskusu, letvica je padla tudi v drugem in kar naenkrat se je zdelo, da bo zlata medalja v ženskem skoku v višino na drugem svetovnem prvenstvu zapored odšla v Sovjetsko zvezo.

Dokazala, da je iz pravega testa

Mlada Kostadinova je bila pred tretjim poskusom na višini 204 centimetrov pod velikim pritiskom, a je dokazala, da je iz pravega testa. V zadnjem poskusu je bila uspešna in ostala v igri za zlato. Boj zanj se seveda še ni končal.

Bykova, ki je tudi po tem Bolgarkinem uspešnem skoku ostala na prvem mestu, je bila pozneje dvakrat neuspešna na 206 centimetrih, Kostadinova pa je to višino v drugem poskusu zmogla in prevzela vodstvo.

Bykovi ni preostalo drugega, kot da letvico postavi na višino takratnega svetovnega rekorda – 208 centimetrov -, ki pa je ni zmogla. Edini preostali poskus se ji je ponesrečil in Kostadinova je prišla do prvega naslova svetovne prvakinje na prostem.

Ben Johnson v finišu rekordnega teka. FOTO: Guliverimages.

Dva svetovna rekorda v desetih minutah

S pleč ji je ob tem padel velik kamen, zmaga je bila zagotovljena, in Bolgarka se je podala v lov na nov rekord – letvico je postavila na 209 centimetrov.

V prvo ni šlo, v drugo pa je elegantno preletela letvico in nabito poln Olimpijski stadion v Rimu je navdušeno pozdravil nov svetovni rekord.

Vsega deset minut za tem, ko je na noge skočil ob svetovnemu rekordu, ki ga je pozneje sicer suspendirani Kanadčan Ben Johnson odtekel na 100 metrov (9,84).

Finale ženskega skoka v višino, 30. avgust 1987:

209 cm – Stefka Kostadinova (Bolgarija)

204 cm – Tamara Bykova (Sovjetska zveza)

199 cm – Susanne Beyer (Vzhodna Nemčija)

Po rojstvu otroka le prišla do olimpijskega zlata

Kostadinova je bila v tistih letih nedotakljiva. Med letoma 1985 in 1988 je zmagovala povsod, kjer se je pojavila, potem pa poraz doživela tam, kjer si je najmanj želela – na olimpijskih igrah leta 1988 v Seulu, kjer se je morala sprijazniti z drugim mestom, potem ko jo je v finalu premagala presenetljiva zmagovalka iz ZDA Louise Ritter.

Še slabše so se za njo končale olimpijske igre leta 1992 v Barceloni, kjer je bila šele četrta, potem pa se – tudi zaradi poškodb, ki so jo pestile – odločila, da prekine kariero in rodila.

Toda to ni bil konec njene kariere. Po porodu se je vrnila in prišla do edine medalje, ki ji je manjkala.

Najprej je leta 1995 v Göteborgu še drugič postala svetovna prvakinja, leto za tem pa je prišla do naslova olimpijske prvakinje v Atlanti.

Leto za tem ješe petič postala dvoranska svetovna prvakinja in dala zadnji pečat veličastni karieri. Po koncu sezone se je z 32 leti namreč upokojila.

Skok iz Rima je postal njena blagovna znamka

Ob petih zlatih medaljah z dvoranskih svetovnih prvenstev (1985, 1987, 1989, 1993 in 1997), štirih (1985, 1987, 1988 in 1994) zlatih in srebrni (1992) z dvoranskih evropskih prvenstev, zlati z evropskega prvenstva na prostem (1986) in dveh s svetovnih prvenstev na prostem (1987 in 1995) in dveh olimpijskih medaljah (zlato leta 1996 in srebrno leta 1988) pa je njen zaščitni znak za vedno ostal skok prek 209 centimetrov in svetovni rekord iz Rima leta 1987.

“Skozi leta je teh 2,09 m postalo nekakšna moja blagovna znamka, nekakšen simbol, ki priča o človeških sposobnostih. Toda svetovni rekord ni samo moj. Pripada celotni Bolgariji in vsakemu Bolgaru. Do rekorda sem nenazadnje prišla tudi zaradi drugih odličnih bolgarskih skakalk v višino, ki so me od nekdaj gnale naprej,” je Kostadinova govorila leta 2022, ob 35. obletnici njenega rekorda.

Dve leti za tem je ostala brez njega. Enega najtrdovratnejših atletskih svetovnih rekordov ji je 7. julija lani vzela olimpijska, svetovna in evropska prvakinja, Ukrajinka Jaroslava Mahučik, ki je na mitingu diamantne lige v Parizu preskočila 210 centimetrov.