Strto srce ene najboljših slovenskih atletinj

Anita Horvat po prihodu v cilj v Birminghamu. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

"Če bi vedela, zakaj se mi to dogaja, bi te težave že zdavnaj odpravila," je bila po neuspešnem nastopu na evropskem prvenstvu v Birminghamu v kvalifikacijah ženskega teka na 800 m zelo razočarana Anita Horvat.

“S tem, kako sem začela, sem zadovoljna. Sicer sem morala porabiti veliko energije, da sem se prebila na čelo skupine. Res smo se veliko prerivale. Že v prvih 200 metrih sem se morala boriti, da sem prišla na dobro pozicijo. Potem smo se prerivale še drugih in tudi tretjih 200 metrov. Na koncu je zmanjkalo energije. Zame je bila ta tekma zelo težka. Veliko živčnosti, veliko čustev. Morda mi je tudi to vzelo nekaj energije. Dala sem vse od sebe. Glede tega si nimam kaj očitati. Bi si pa želela, da bi se končalo drugače,” je svoj kvalifikacijski tek opisala Anita Horvat.

Nastopila je v tretji od štirih kvalifikacijskih skupini skupaj z nizozemsko zvezdnico Femke Bol in dobro začela. Tekla je med vodilnimi, potem pa zdrsnila na začelje in na koncu v cilj pritekla kot sedma, zadnja v svoji skupini in krepko zaostala za napredovanjem. V polfinale so se uvrstile najboljše tri iz vsake skupine in še štiri po času.

S časom 2:03,68, ki je skoraj pet sekund slabši od njenega osebnega rekorda (1:58,73) in tudi precej počasnejši od njenega izida sezone (2:00,97), je bila celo zadnja med 30 tekačicami, ki so v kvalifikacijah prišle do cilja (ena je odstopila).

“Morda me ustavlja prav želja po novi medalji”

“Težko rečem, kaj je vzrok, da v zadnjem času na tekmah ne znam pokazati tega, česar sem sposobna. Če bi to vedela, bi te težave že zdavnaj odpravila. Ne vem, morda pritisk, ki si ga ustvarim sama. Verjetno predvsem to,” je poklapano razlagala 29-letna izkušena slovenska reprezentantka, ki, kot pravi njen trener Tevž Korent in nam govorijo tudi članice njegove tekaške skupine, na treningih blesti, na tekmah pa v zadnjem času nikakor ne prebije zidu, pred katerega je prišla.

Naj se ne pozabi, da beseda teče o tekmovalki, ki je še lani v Apeldoornu osvojila bronasto medaljo na dvoranskem evropskem prvenstvu, njeno drugo z velikih tekmovanj, pred štirimi leti tekla v velikem finalu svetovnega prvenstva na prostem in jo lahko uvrstimo v deseterico najboljših atletinj v slovenski zgodovini.

“Morda me ustavlja prav ta močna želja, da bi dobila še kakšno medaljo. Kot sem že rekla, ne vem. Če bi vedela razlog, bi ga odpravila,” je ponovila Horvat, ki je tudi na lanskoletnem svetovnem prvenstvu v Tokiu obstala v kvalifikacijah.

Anita Horvat — FOTO: Peter Kastelic/AZS.

“Nekako se ne znajdem pri obvladovanju tega”

“Nič kaj takega se ni dogajalo, ampak kot sem rekla: pritisk, teža tekmovanja, vsa pričakovanja, želje … Ustvarijo neko težo. Nekako se ne znajdem pri obvladovanju tega,” nam je odgovorila na vprašanje, zakaj je omenila, da je bilo pred današnjim nastopom veliko čustev in živčnosti.

Ni pa evropskega prvenstva za Anito še konec. Čaka jo namreč še nastop v petkovih kvalifikacijah ženske štafete 4×400 m in tudi sredozemske igre, ki se konec meseca začnejo v Italiji.