"Forma je dobra, palica je prava, čakam na pravi dan"

Tina Šutej. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Tina Šutej s palico tudi letos skače zelo visoko in bo na skorajšnjem dvoranskem svetovnem prvenstvu morda celo glavna favoritinja za zlato medaljo – edino z velikih tekmovanj, ki je še nima. Pravi, da lahko kmalu pade nov državni rekord.

Tina Šutej tudi v poznih letih, novembra lani je dopolnila 37 let, ne pojenja. V letošnji zimski sezoni skače morda celo najbolje doslej.

Slabše od 4,70 metra na štirih močnih mitingih v tujini, na katerih je trikrat zmagala in enkrat zasedla drugo mesto, ni skočila. Najbolj je navdušila pred tremi tedni v Metzu, kjer je preskočila 4,80 metra in bila blizu tega, da popravi tri leta star slovenski rekord (4,82 metra).

Novo, pričakovano zmago je zabeležila v soboto na državnem dvoranskem prvenstvu v Češči vasi, ki pa ga ni končala najbolj zadovoljna, saj je preskočila “le” 4,66 metra, a to ne spreminja dejstva, da je pred bližajočim vrhuncem zimske sezone odlično pripravljena.

Na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Torunu, kjer bo napadla novo, osmo medaljo z največjih tekmovanj, bo morda celo prva favoritinja za naslov svetovne prvakinje. To je tudi njen cilj.

“Želim si zlate medalje. Če bom tam skakala najbolje v tej sezoni, ji bom blizu,” pravi najboljša slovenska atletinja.

Kako ste zadovoljni s potekom sezone?
Letošnja sezona je za zdaj super. Imam zelo lepe uvrstitve in zelo dobre rezultate, poleg tega pa tudi zelo visoko raven skakanja.

Ste pričakovali tako dobre skoke? Na vseh štirih tekmah ste preskočili vsaj 4,70, na eni pa celo 4,80 metra.
Nisem presenečena. Letošnje pripravljalno obdobje je bilo zelo dobro. Nisem imela težav s poškodbami. Celo bazo sem trenirala na zelo visoki ravni. Tudi tehnično so bili skoki na treningu zelo dobri, tako da sem se veselila sezone. Pričakovala sem, da bom konkurenčna.

Je pa res, da se lahko na tekmi zgodi marsikaj. Zelo sem zadovoljna, da sem uspela skoke s treningov prenesti na tekmovanja. Letošnje povprečje je zelo dobro. Seveda si želim še boljših rezultatov, ampak trenutno sem zelo zadovoljna. Dobro se počutim. Malo še manjka, da bodo rezultati še boljši.

Vaš trener Milan Kranjc je v nedavnem pogovoru za Sportklub dejal, da ste zreli za nov državni rekord. Čutite, da je res tako?

Da, seveda čutim rekord. Že na treningih in na vseh tekmah so bili moji skoki tehnično zelo dobri. Rekla bi, da imam večji odstotek dobrih skokov kot slabih. Če imaš na treningih 70 odstotkov neuspešnih poskusov oziroma slabo tehnično izvedbo in samo 30 odstotkov dobrih, potem na tekmi težko skačeš dobro.

Na tekmah je vse podzavestno in ne moreš popravljati napak. Če pa imaš na treningih več dobrih skokov, lahko to potem preneseš tudi na tekmo. Mislim, da se je to v letošnjem pripravljalnem obdobju zgodilo. Imela sem več dobrih kot slabih skokov. Zato je bil nivo skokov na tekmah visok.

Stoodstotno sem prepričana, da lahko skočim rekord. Dobro se počutim. Tudi skačem s takimi palicami, s katerimi lahko skočim rekord. Ni se še zgodilo, zelo blizu sem bila v Metzu, ampak potrebujem pravi dan, pravo tekmo in rekord bo prišel.

Najslabši rezultat ste dosegli na državnem prvenstvu, ustavili ste se pri 4,66 metra.

Tukaj v Novem mestu mi nekaj ne paše. Ne vem, kaj je to. Že na ogrevanju sem se lovila. Malo sem jezna, ker nisem uspela preskočiti 4,70 metra. Želela sem ohraniti to raven skakanja, žal se ni izšlo.

Sem pa zadovoljna, da sem naredila nekaj solidnih skokov. Nisem se pustila premagati na domačem terenu. Bilo je super, da je skakala Brazilka (izven konkurence je na državnem prvenstvu skakala Juliana De Menis Campos in preskočila 4,61 metra, op.p.), saj sem tako dobila nek tekmovalni naboj. Vesela sem. Rada skačem doma. Lepo je, da vsaj enkrat v dvoranski sezoni tekmujem doma.

Kakšne načrte imate do svetovnega prvenstva?

V soboto me čaka še en nastop, skakala bom v Franciji. Ne bomo veliko spreminjali. Sistem, ki smo ga imeli v vseh prejšnjih sezonah za pripravo na velika tekmovanja, bo ostal isti.

Lani nam je uspelo za vsa tri velika tekmovanja dobro tempirati formo. Seveda si želim, da bi bilo podobno tudi na letošnjem dvoranskem svetovnem prvenstvu.

Zadnji trije tedni ne bodo nič posebnega. Ohranjali bomo formo. Zdaj ne moreš več veliko dodajati. Treba je samo ohraniti to, kar imaš. Upam pa, da še dodam nekaj centimetrov letošnjim rezultatom.

Kako gledate na konkurentke? Na lestvici najboljših letošnjih rezultatov ste na drugem mestu, s tem da Hana Moll, ki je s 4,88 metra na vrhu, na svetovnem prvenstvu ne bo skakala.

Dekleta smo izenačena, nobena ne odstopa, vse smo nekje v razponu petih, desetih centimetrov. Veliko bo odvisno tudi od dnevne forme.

Pred dvema letoma vam je veliko težav povzročala tetiva. Kako je z zdravjem danes?

Tetivo sem začutila enkrat ali dvakrat v celotnem pripravljalnem obdobju. To je bilo morda en dan, potem pa so sledile zelo intenzivne terapije. Sicer pa je ogromno preventive. Veliko uporabljam protibolečinski ultrazvok, potem so tu redne masaže. Ogromno je vsega.

Ni samo trening, zraven je še veliko drugih stvari. Moram paziti na svoje telo. Za zdaj mi uspeva zelo dobro. Ne čutim nobenih težav. Tetiva je v redu, vsake toliko začutim koleno, ampak to so normalne stvari, povezane z vsemi temi leti treninga in tekem. Nimam pa nobenih akutnih poškodb. Ko sem na tekmovališču, ko sem pripravljena na skok, ni nobenih težav.

Koliko so ob vsem tem vaš proces priprav, treningov in tekmovanj zmotile številne podelitve in dogodki, na katerih ste se po lanskoletni sijajni sezoni vseskozi pojavljali?

Ta priznanja in podelitve prijajo, absolutno. To pomeni, da je bila moja prejšnja sezona zelo uspešna. Po eni strani se z veseljem udeležim vseh teh prireditev, po drugi strani pa je zelo naporno. Malo gre v nasprotje s treningom, ampak to pride zraven. V zadnjih letih sem se tega navadila, to moraš sprejeti. Če to sprejmeš, je lažje.

Super je, da se je večina podelitev zaključila z decembrom. Nekaj jih je bilo potem še januarja in februarja, ampak večji del vseh teh obveznosti je bil že v prejšnjem letu, tako da sem se normalno pripravila na sezono.

Jasno je, da na svetovno dvoransko prvenstvo v Torunu odhajate po medaljo. Pa boste zadovoljni s katerokoli ali vas bo zadovoljila le tista, ki vam še manjka – zlata?

Seveda si najbolj želim zlate medalje, ki je še nimam. Če bom najbolje skakala 22. marca, ko je na sporedu finale, bom verjetno zelo blizu. Nimam pa tega ves čas v mislih. Želim si samo visoko skakati. Želja je seveda medalja, dejstvo pa je, da smo dekleta zelo skupaj. Nobena ne odstopa, tako da bo res veliko odvisno od dnevne forme.

Želim si medalje in jo pričakujem. Vemo pa, da se vedno ne izide po željah. Absolutno bom šla na tekmo z mislijo, da skočim čim višje in spet osvojim medaljo. Če bo možno, zlato.

“Forma je dobra, palica je prava, čakam na pravi dan”

“Forma je dobra, palica je prava, čakam na pravi dan”

Kakšno je tvoje mnenje o tem?