Wout van Aert (Visma-Lease a Bike) je zmagovalec kraljice vseh klasik, dirke Pariz–Roubaix. Tadej Pogačar je bil znova v igri za zmago, a v ciljnem sprintu ni uspel premagati Belgijca.

“Na cesti je zaslužek boljši, a tja nisem šla zaradi denarja”

Atletika

12. Apr 2026 7

Atletika

12. Apr 2026 7

Pogačar in van Aert sta sama prišla na zaključni del na velodromu v Roubaixu, tam pa je bil močnejši Belgijec, ki je prvič slavil v “severnem peklu”.

“Pomeni mi vse. To je moj cilj že od leta 2018, ko sem prvič nastopil na tej dirki. Zdaj je minilo osem let in na tisti dirki sem izgubil moštvenega kolega, Michaela Goolaertsa. Od takrat je moj cilj, da pridem sem in pokažem s prstom proti nebu. Ta zmaga je za Michaela, še posebej pa za njegovo družino … Za osebje moje prejšnje ekipe. Tisti dan je bil res zelo težak in od takrat sem imel na neki način na tej dirki smolo, vendar mi je prinesla izkušnje. Tudi danes, ko sreča ni bila na moji strani, sem še naprej verjel. Končno je nagrada tu,” je čustveni van Aert dejal v izjavi za organizatorje.

“Velikokrat sem nehal verjeti, vendar sem se naslednji dan vedno zbudil in se znova boril. Iskreno, ni lepšega načina, kot priti v cilj skupaj s svetovnim prvakom. On je pravi prvak in mi je povzročil ogromno težav. Premagati ga v sprintu ena na ena je zame nekaj res posebnega,” je še dodal Belgijec.

Dirka je tudi letos postregla s skupno 258,3 km dolgo traso ter s 54,8 km prašnimi tlakovanimi odseki. Za Pogačarja in ekipo je potekala po načrtih vse do 120 km pred ciljem. Pred tem je narekovala močan ritem na zahtevnih sektorjih in svojega kapetana držala na prvih pozicijah, nato pa je Slovenca ustavil prvi defekt.

Zaradi več različnih skupin po trasi je tudi avto ekipe do Pogačarja potreboval precej časa, zato je nekaj kilometrov Slovenec dirkal na kolesu podporne ekipe mehanikov. Po menjavi kolesa pa se je z minuto zaostanka vendarle začel lov na vodilno skupino z ostalimi favoriti.

Toda stika mu kar nekaj časa ni uspelo vzpostaviti, za nameček pa je 104 km pred koncem pospešil še prvi favorit, Nizozemec Mathieu van der Poel (Alpecin-Premier Tech), in razbil skupino vodilnih na več delov. Pogačar je imel tako 100 km pred ciljem 20 sekund zaostanka, a se je spet priključil vodilni skupini pred arenberškim jarkom 98 km do konca.

Takrat pa so se začele težave za van der Poela, ki je prav tako moral zaradi tehničnih težav zamenjati kolo, a pri tem izgubil dve minuti. Pozneje je pridobil približno pol minute proti skupini Pogačarja, ki pa je 72 km pred ciljem moral znova zamenjati kolo zaradi nove težave z zadnjo gumo.

Tako je Slovenca spet čakal lov na vodilno četverico, to je ujel 68 km pred ciljem, skupaj so držali van der Poela približno minuto za sabo, se je pa vodilnim s še dvema znova pridružil van Aert, ki je imel tudi sam težave s predrto gumo.

Van der Poel se ni predal in še zmanjšal zaostanek za nove pol minute, se še bližal, nakar sta spredaj pospešila van Aert in Pogačar in prednost spet dvignila na približno 40 sekund.

Skupaj sta složno vozila do 20 km pred ciljem, Pogačar pa je nato nekajkrat poskusil na zahtevnih sektorjih. Van Aert nekaj časa ni več menjaval s Pogačarjem, ta pa je nato napadel na težkem odseku 17 km do cilja, toda Belgijec se ni dal in pozneje začel spet tudi menjavati Pogačarja.

Posledično sta lahko znova ohranjala zasledovalce na relativno varni razdalji in je kmalu postalo jasno, da bosta o zmagi odločala med sabo. To sta opravila na slovitem velodromu v Roubaixu, kjer je imel več moči 31-letni van Aert, ki je dosegel svojo 52. zmago in drugo na spomenikih (Milano-Sanremo 2020). Tretji je bil Belgijec Jasper Stuyven (Soudal Quick-Step), van der Poel pa je bil četrti.

Pogačar ostaja pri skupno 111 zmagah in ga še vedno le Pariz – Roubaix loči od zmag na vseh petih največjih enodnevnih dirkah, potem ko je letos prvič slavil na dirki Milano – Sanremo. Skupaj ima 12 zmag na spomenikih, kar ga že pri 27 letih uvršča na drugo mesto večne lestvice.

Le trem Belgijcem je doslej uspelo osvojiti vse spomenike, to so Rick Van Looy, Eddy Merckx, rekorder z 19 zmagami, in Roger De Vlaeminck. Vendar od zadnjega tovrstnega mejnika mineva že skoraj 50 let (1977).

Na dirki so nastopili še trije Slovenci. Žak Eržen (Bahrain Victorious) je bil 58. (+8:22), njegova moštvena sotekmovalca Matej Mohorič in Matevž Govekar pa preizkušnje nista dokončala.

Naslednji spomenik bo na sporedu čez dva tedna, in sicer Liege-Bastogne-Liege.