Ryan Crouser je trikratni olimpijski prvak, svetovni rekorder in velikan svetovne atletike, ki prepogosto ostaja v senci drugih. O 31-letnem robustnem Američanu in njegovih dosežkih v suvanju krogle se premalo govori.

Po Riu de Janeiru leta 2016 in Tokiu 2021 je Ryan Crouser zmagal tudi v Parizu in na novo spisal olimpijsko zgodovino. Kot prvi je še tretjič v nizu postal olimpijski prvak v suvanju krogle.

Lasti si 14 od 25 najdaljših rezultatov v zgodovini suvanja krogle. Pet od najboljših šestih. Seveda tudi svetovni rekord 23,56 metra, ki ga na vrhu najdaljših metov v zgodovini najdemo od maja lani.

Ob tem je osvojil še kup medalj z največjih članskih tekmovanj. Ima jih že osem. Šest zlatih in dve srebrni. Sedem od teh je osvojil v zadnjih treh letih.

Deset najboljših rezultatov v zgodovini suvanja krogle:

23,56 – Ryan Crouser, ZDA (27. maj 2023)
23,51 – Ryan Crouser, ZDA (19. avgust 2023)
23,37 – Ryan Crouser, ZDA (18. junij 2021)
23,30 – Ryan Crouser, ZDA (5. avgust 2021)
23,23 – Joe Kovacs, ZDA (7. september 2022)
23,15 – Ryan Crouser, ZDA (21. avgust 2021)
23,13 – Joe Kovacs, ZDA (25. maj 2024)
23,12 – Ryan Crouser, ZDA (24. junij 2022)
23,12 – Randy Barnes, ZDA (20. maj 1990)
23,10 – Randy Barnes, ZDA (26. maj 1990)

Sloveniji je pomagal “ukrasti” olimpijsko medaljo

Zanimivo je, da je do prav vseh medalj na članski ravni prišel kot samouk. Brez trenerja.

Od leta 2016, ko je prvič stal na zmagovalnem odru na največjih tekmah in postal olimpijski prvak, namreč trenira povsem sam.

Senzacionalni Jamajčan, ki je Sloveniji “ukradel” olimpijsko medaljo

Atletika

8. Avg 2024 0

Atletika

8. Avg 2024 0

Pa ne le sebe, ampak še nekaj atletov. Tudi avtorja največjega presenečenja letošnjih olimpijskih iger, Jamajčana Roja Stona, ki je senzacionalno zmagal v metu diska in poskrbel, da je naš rekorder Kristjan Čeh ostal brez pričakovane medalje. Crouser je torej nehote “ponagajal” tudi Sloveniji.

Toda precej bolj kot v vlogi trenerja je na atletski svet vplival kot tekmovalec, kar je njegova služba številka ena.

Tako naj bi bilo še nekaj časa. Takoj po igrah v Parizu je namreč sporočil, da namerava v Los Angelesu leta 2028 napasti četrto olimpijsko zlato. “Če bo zdravje le dopustilo,” je dodal.

Ne samo šampion, tudi inovator

Če bo zdrav, potem je jasno, da bo tudi čez štiri leta glavni kandidat za zmago. Star je 31 let, a je v zadnjih letih še boljši.

Kontroverzna ameriška atletinja, ki že nekaj let dviguje prah

Atletika

19. Avg 2024 3

Atletika

19. Avg 2024 3

Lani je svetovni prvak v Budimpešti postal s kar metrom in 17 centimetri prednosti. Marca letos je na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Glasgowu konkurenco prehitel za 70 centimetrov. V Parizu ji je ta mesec ušel za še pet centimetrov dlje.

Morda se razlog skriva tudi v revolucionarni ideji, s katero je z letom 2023 presenetil svet metalcev krogle. Nova tehnika meta, ki jo zdaj poznamo pod imenom “Couserjev zdrs“.

Začetni položaj v krogu za mete je zamaknil malce desno od običajnega in v met integriral tudi hiter navzkrižen korak, s katerim proizvede več sile in pridobi dodaten radij, preden sune kroglo.

Nekateri pravijo, da utegne ta njegov način v met krogle prinesti približno tako revolucijo, kot jo je v skok v višino znameniti “Fousburyjev flop“, ki ga je v atletiko vpeljal pokojni ameriški skakalec v višino Dick Fousbury. Bomo videli …

Umetnost metanja krogle

Kakorkoli že, do nove rešitve je prišel v iskanju popolnosti, za katero si tudi s pomočjo inženirskega znanja, ki ga je pridobil med študijem, prizadeva. V metu krogle veliko vlogo namreč poleg surove moči igrata tudi hitrost in tehnika. Za več kot 100-kilogramske orjake je hitro vrtenje v nekajmetrskem krogu, iskanje pravega položaja in trenutka za izmet, vse prej kot lahek zalogaj.

Dekle s hidžabom, ki premika meje mogočega

Atletika

12. Avg 2024 2

Atletika

12. Avg 2024 2

Za Crouserja, ki spada med večje, še manj. V višino meri 201 centimetrov in ima kar 145 kilogramov. Zaradi tega je fenomen tudi, ko beseda nanese na prehranjevanje.

V atletskem svetu je njegov jedilnik kar znan. Na dan med sezono namreč zaužije okoli 6000 kalorij. Njegovi obroki so v glavnem sestavljeni iz pustih beljakovin, vključno s piščancem in mleto govedino, skupaj z rjavim rižem in kvinojo.

“Hrana je zame del treninga. Jem po določenem urniku, tako da nikoli ne postanem lačen,” je v intervjuju za New York Times govoril o svoji prehrani in dodal, da na dan popije vsaj dva litra mleka.

Zelo pomembno vlogo v njegovem življenju igra tudi spanec. Vsak dan spi vsaj devet ur. Alkohol? Razen v desetih dneh dopusta, ki si ga vzame po koncu sezone, ga ni.

Zanimiv in pester nabor treninga

Precej drugačen, kot si verjetno predstavlja marsikdo, je tudi njegov trening. Trikrat na teden namreč trenira 20 in 40-metrske sprinte, trikrat na teden pa eksplozivnost izboljšuje z najrazličnejšimi skoki.

Fenomen s palico v roki, ki kraljici športa vrača sijaj

Atletika

5. Avg 2024 1

Atletika

5. Avg 2024 1

Uporablja tudi lestev, črpa tehnike iz treninga MMA in bejzbola. Pri izboljšavi tehnike metov uporablja posebne radarje, ki jih uporabljajo za sledenje udarcev v golfu. S tem meri kote in hitrosti svojih metov.

Mete trenira štiri do petkrat na teden. Kroglo vrže 20 do 40-krat na dan. Veliko seveda dela tudi z utežmi. Bench pressa dvigne 250 kilogramov. Iz počepa jih zmore 330. Poteg? 160 kilogramov.

Vse to počne v trening centru, ki si ga je zgradil pred hišo hribovju v Arkansasu, kjer živi s svojim dekletom, nekdanjo skakalko s palico Megan Clark in s Kodo, njunim psom labradorcem.

Odraščal je v družini vrhunskih metalcev

Zelo zanimiv je tudi njegov življenjepis. Odraščal je v Oregonu v mestecu Boring z nekaj tisoč prebivalci. Dolgčas, po slovensko.

Da lahko trenira samega sebe in je pri tem zelo uspešen, se lahko zagotovo zahvali tudi okolju, v katerem je odraščal in iz njega vpijal znanje. Če kdo, potem je imel že od nekdaj pedigre metalca on.

Njegov oče Mitch Crouser je bil kot metalec diska udeleženec olimpijskih iger leta 1984, njegov stric Brian Crouser pa je kot metalec kopja na olimpijskih igrah tekmoval kar dvakrat. V zgodnji fazi kariere se je Ryan lahko učil tudi od olimpijskega prvaka. Treniral je namreč pod vodstvom Maca Wilkinsa, olimpijskega prvaka v metu diska iz Montreala 1976.

Bil je tudi mladinski svetovni podprvak v metu diska

V metu diska je bil zelo dober v mladosti tudi Crouser sam. Leta 2009 je na svetovnem prvenstvu do 18 let v Italiji z diskom v roki postal mladinski svetovni podprvak. Pri suvanju krogle je zmagal z rekordom prvenstev. V krogli je najbolj izstopal že takrat.

Po študiju na Univerzi v Teksasu in štirih naslovih univerzitetnega prvaka je ob koncu študija postal olimpijski prvak in serija uspehov se je začela. V naslednjih osmih letih je osvojil še kup medalj z največjih tekmovanj. Spodrsnilo mu je le na svetovnem prvenstvu 2017 v Londonu, kjer je bil šesti.

Na svetovnem prvenstvu v Dohi dve leti za tem je vrgel osebni rekord 22,90 metra, a v najboljšem in najbolj napetem finalu v zgodovini suvanja krogle ostal brez naslova. Še centimeter dlje je vrgel njegov rojak Joe Kovacs.

Ameriška prevlada v moškem metu krogle

Moško suvanje krogle je disciplina, v kateri imajo ZDA skozi zgodovino veliko prevlado. Med desetimi najboljšimi rezultati najdemo pet Američanov. Tudi na vodilnih treh mestih.

Od 30 dozdajšnjih olimpijskih prvakov v metu krogle jih je kar 20 prihajalo iz ZDA.

Američani so dominantni tudi na svetovnih prvenstvih. Na 19 so osvojili 11 naslovov.

Od Tokia 2021 je praktično nepremagljiv

V Oregonu 2022 in Budimpešti je stal na najvišji stopnički. Podobno kot tudi leta 2021 na olimpijskih igrah v Tokiu, pa tudi letos v Glasgowu, kjer je prvič v karieri postal tudi dvoranski svetovni prvak. Edini “spodrsljaj” se mu je namreč pripetil leta 2022 na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Beogradu, od koder se je vrnil kot podprvak.

V tem času je popravil tudi oba svetovna rekorda. Oba je vzel iz rok legendarnega rojaka Randyja Barnesa. Najprej januarja 2021 v dvorani, ko je vrgel 22,82 metra (prej 22,60). Potem junija še rekord na prostem, ko je na ameriških olimpijskih kvalifikacijah v Oregonu vrgel 23,37 metra. Maja lani je ta mejnik premaknil še za 19 centimetrov na 23,56.

Še nikoli ni bil atlet leta, se lahko to spremeni?

Nabral je tudi kup zmag na mitingih diamantne lige. V zadnjih dveh letih je na 18 tekmah zbral 16 zmag. Kljub temu se o njem govori malo. Premalo. To ne nazadnje daje vedeti tudi Svetovna atletika, ki vsem rekordom in naslovom navkljub še nikoli ni izbrala za atleta leta.

Morda pa mu, potem ko je v Parizu na novo spisal olimpijsko zgodovino v eni najstarejših atletskih disciplin, uspe, ampak težko …

Mondo Duplantis je bil v skoku s palico evropski in olimpijski prvak, že dvakrat pa skočil tudi svetovni rekord. Drugega v Parizu in poskrbel za enega vrhuncev celotnih olimpijskih iger.

No, pa saj lahko do konca sezone še kak rekord vrže tudi Crouser. Morda kar v naši bližini. Že 5. septembra ga bomo namreč videli na delu na znamenitem memorialu Borisa Hanžekovića v Zagrebu.