Kriza mlade Slovenke, ki je (bila) svetovni atletski up

Atletika 8. Dec 20245:00 2 komentarja
Veronika Sadek
Veronika Sadek med pogovorom za Sportklub. FOTO: Uroš Skaza.

Veronika Sadek je dve leti nazaj spadala med najboljše mlade tekačice na 800 metrov na svetu, letos pa razmišljala o tem, da bi z 21 leti končala kariero. V intervjuju za Sportklub se je razgovorila o tem, kaj se ji je v zadnjih letih dogajalo, in pojasnila, zakaj ne bo obupala.

Že res, da je v središču pozornosti prihodnosti slovenskega ženskega teka na 800 metrov trenutno predvsem Živa Remic, ki pri 15 letih dosega spektakularne rezultate, a en tako velik tekaški talent smo Slovenci nedavno že imeli.

Veronika Sadek je bila leta 2021 v disciplini, v kateri je slovenska ženska atletika v preteklosti dosegala odmevne rezultate, z 18 leti četrta na mladinskem svetovnem prvenstvu v kategoriji tekačic do 20 let. Leto pozneje je na mladinskem svetovnem prvenstvu zasedla peto mesto.

S slovenskim mladinskim rekordom 2:01,52 – le enim v nizu, ki jih je tistega leta podrla -, se je razvrstila na četrto mesto večne slovenske lestvice. Za velikimi imeni slovenske atletike, Jolando Čeplak, Brigito Langerholc in Anito Horvat.

Večna slovenska lestvica teka na 800 metrov:

1:55,29 – Jolanda Čeplak (2002)
1:58,41 – Brigita Langerholc (2007)
1:58,96 – Anita Horvat (2022)
2:01,52 – Veronika Sadek (2022)
2:02,30 – Jerneja Smonkar (2022)

Kot najstnica je v letu, v katerem je popravila še nekaj slovenskih rekordov, debitirala na velikem članskem tekmovanju in tekla na evropskem prvenstvu v Münchnu 2022. Toda v naslednjih dveh letih preskoka ni bilo. Lani je najbolje tekla 2:03,09. Njen najboljši letošnji rezultat je 2:02,59, kar jo je tako močno razočaralo, da bi skoraj obupala.

“V zadnjih letih sem se zelo resno spogledovala s tem, da bi z atletiko končala. Spraševala sem se, zakaj se to sploh še grem, saj imam v življenju še veliko drugih stvari. Za začetek fakulteto,” nam je povedala danes 21-letna študentka medicine, ki pa je krizo prebrodila in spet dobila veliko voljo do teka. Pa tudi vero v to, da lahko dosežke z mladinskih velikih tekmovanj ponovi tudi na članski ravni.

“Definitivno verjamem, da mi lahko uspe. Upam lahko. Upanje ni greh, tako da …,” je dejala mlada Novomeščanka, ki je v izboru za najboljšo slovensko atletinjo v svoji kategoriji kljub krizi letos še petič zapored postala najboljša. Drugič v nizu v kategoriji članic do 23 let. Še en dokaz, za kako velik talent gre …

Veronika Sadek
Z nagrado za najboljšo slovensko mlajšo članico v letu 2024. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Še petič v nizu ste prejeli nagrado za atletinjo leta v svoji starostni skupini. Vam te nagrade sploh še kaj pomenijo?
Pomenijo mi vedno več, kar je zanimivo. Ko sem bila mlajša, teh priznanj niti nisem cenila preveč, zdaj pa iz leta v leto vidim, koliko truda je treba vložiti, da prideš do njih. Čeprav mi v zadnjem času ne gre po načrtih, sem vesela, da so moji rezultati še vedno prepoznani. Te nagrade mi zato pomenijo še veliko več, kot so mi prej.

Kako bi ocenili sezono 2024, ki je za vami?

Nisem najbolj zadovoljna. V zadnjih dveh letih sem imela res veliko težav. Težko mi je bilo narediti preskok iz mladinske v člansko atletiko. Vmes sem šla tudi na fakulteto, študiram medicino. Težko je usklajevati šolo in atletiko.

Sem se pa v zadnjih dveh letih naučila, kaj pomeni, da vztrajaš tudi takrat, ko ti ne gre. Zdi se mi, da mi bo to v karieri prišlo še kako prav.

Priznanja, ki jih je dobila:

2020: atletinja leta med mlajšimi mladinkami (do 18 let)
2021: atletinja leta med starejšimi mladinkami (do 20 let)
2022: atletinja leta med starejšimi mladinkami (do 20 let)
2023: atletinja leta med mlajšimi članicami (do 23 let)
2024: atletinja leta med mlajšimi članicami (do 23 let)

Po sijajnih rezultatih v najstniških letih, ko ste spadali med najbolj obetavne tekačice na svetu, v zadnjih dveh letih stagnirate. Zakaj?
Mislim, da je težave mentalne narave. Nič drugega. Kot sem rekla, je ta preskok iz mladinske v člansko atletiko res naporen. Biti dober mladinec je lahko. Tečeš z eno generacijo. Ko prideš med člane, pa se kar naenkrat znajdeš v absolutni konkurenci, v kateri tečejo dekleta od 15. do 35. leta starosti. To je povsem druga raven.

Ko vidiš, da je 30 tekačic tako dobrih oziroma še boljših, kot si ti, je to lahko težko. Potem pa še fakulteta, sprememba življenja, začela sem živeti sama … Nabralo se je milijon stvari, s katerimi nisem znala shajati. Se mi pa zdi, da sem v tem obdobju zrasla. Težava je predvsem v glavi. Fizično imam še veliko rezerv.

Ste v zadnjih letih, ko vam ne gre po načrtih, razmišljali, da bi z atletiko končali?
Imela sem zelo resne pomisleke. Ko ni rezultatov, je težko. Kar naenkrat si sam. Ko si dober, te spodbujajo vsi. Ko tega ni, ostaneš sam. Veliko težje je tekmovati in vztrajati, ko ti ne gre. Ko si dober, je najlažje. Šele potem, ko imaš težave, se vidi, ali si iz pravega testa.

Zelo resno sem se spogledovala s tem, da bi končala. Spraševala sem se, zakaj se to sploh še grem, saj imam v življenju še veliko drugih stvari. Za začetek fakulteto. Čeprav sem letos tekla bolje kot lani, sem imela takšne misli predvsem letos, ko sem stagnirala še drugo leto zapored.

Ključna v teh trenutkih je bila ekipa, ki jo imam ob sebi. Trener Tevž Korent, moje trening partnerice Anita Horvat, Klara Lukan, Maruša Mišmaš Zrimšek, družina … Sprejeli so me tako, kot sem. Podpirali so me tudi takrat, ko mi ni šlo.

Veronika Sadek
“Spraševala sem se, zakaj se to sploh še grem, saj imam v življenju še veliko drugih stvari.” FOTO: Uroš Skaza.

Verjetno v takšnih trenutkih vlogo odigra tudi denar? Od atletike se, če nisi v vrhu, ne da živeti …

Res je, ampak sama imam pri tem veliko srečo, saj imam dve štipendiji, pa tudi starše, ki me podpirajo. Dokler sem študentka, kar bo še nekaj let, to še ni težava. Ko enkrat ne študiraš več, pa se zgodba spremeni. Če nisi res vrhunski, se od atletike težko preživljaš, zato se seveda pogosto odločiš za kake druge stvari.

Kako to, da ste se ob atletski karieri odločili za zelo zahteven študij, obiskujete Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani?
Medicino sem izbrala zato, ker imam rada akademske izzive. Zanima me človek. Vedno sem si želela študirati nekaj, kar me bo potegnilo. Najbolj me zanima psihiatrija. To, kako človek razmišlja. Potrebovala sem stvar, ki me bo navdihovala.

Res je, študij medicine je zelo zahteven že sam po sebi, še precej težje pa seveda je, če se ob tem ukvarjaš z vrhunskim športom. Vseeno pa verjamem, da se mi bo na koncu vse obrestovalo. Na tak ali drugačen način.

Slovenski rekordi, ki jih ima:

Mlajše članice:
600 m: 1:27,03 (2023)
1000 m: 2:40,41 (2022)

Starejše mladinke:
600 m: 1:28,66 (2022)
800 m: 2:01,52 (2022)
1000 m: 2:40:41 (2022

Se morda bojite, da, če svojih pričakovanj ne izpolnite tudi v naslednji sezoni, sprinterice zares postavite v kot?
Res je, da sem imela letos veliko pomislekov, vendar sem vsakič našla motivacijo za nadaljevanje. Dokler bom imela okoli sebe takšno podporo trenerja, skupine, družine in drugih, kot jo imam, si težko predstavljam, da bi res končala kariero.

Poleg tega sem v zadnjem času ugotovila, da se z atletiko ne ukvarjam samo zaradi rezultatov. Veliko več mi pomenijo moja skupina in prijatelji, ki jih zaradi atletike imam, osebna rast, ki je nujno potrebna za premikanje mej, proces treningov … Če bi mi bili pomembni samo rezultati, bi verjetno že obupala.

Zelo me motivirajo tudi uspehi mojih trening partnerjev, s katerimi skupaj garamo in si pomagamo da smo boljši. Mislim, da imam v sebi moč za preživetje še kar nekaj slabih sezon.

Veronika Sadek
“Če bi mi bili pomembni samo rezultati, bi verjetno že obupala.” FOTO: Aleš Fevžer.

Kaj pričakujete od naslednje sezone?
Upam, da bom nehala stagnirati in se bo krivulja rezultatov spet dvignila navzgor. Najbolj srečna bi bila, če bi se približala meji dveh minut ali se celo spustila pod njo. Res bi si želela, da bi tekla osebni rekord. To je moj velik cilj.

Kako potekajo priprave na novo sezono, kdaj boste začeli tekmovati?
Priprave potekajo dobro. Poskušam napredovati iz dneva v dan in uživati v samem procesu treningov. Moj trener skrbi, da trenažni proces nobeno leto ni povsem enak, jaz pa se trudim spremeniti predvsem svoj odnos do treningov. V preteklosti sem imela namreč težave s koncentracijo in doslednostjo.

Verjamem, da lahko drugačen pristop popolnoma spremeni rezultate treninga. Glede prvih nastopov pa ne vem. Za zdaj smo še povsem v pripravljalnem obdobju, zato še nimam konkretnega plana tekem.

Spregovoriva za konec še nekaj besed o vas. Kako ste pristali v atletiki in teku na 800 metrov?
Odkar pomnim, sem rada tekla. Na šolskih tekih sem zmagovala, kar mi je bilo seveda všeč. Sem namreč zelo tekmovalna. Nisem pa v osnovni šoli razmišljala o tem, da bi bila vrhunska atletinja.

Tudi pozneje, ko sem se iz Novega mesta preselila v Ljubljano in začela obiskovati gimnazijo Bežigrad, še zdaleč ni bilo tako. Potem pa sem se priključila ekipi mojega zdajšnjega trenerja, v kateri se je vse spremenilo.

Ko sem videla, koliko v atletiko vlagajo vrhunske atletinje v mojo skupino, sem miselnost spontano spremenila tudi jaz. Začutila sem veliko željo, da bi se podobno resno z atletiko začela ukvarjati tudi sama.

Veronika Sadek
“Moja največja prednost je, da me ni strah začeti hitro.” FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Kot kakšno tekačico na 800 metrov bi se opisali? Kaj so vaši plusi in kaj minusi?
Tek na 800 metrov je zelo kompleksna disciplina, v kateri moraš biti izjemno hiter, vzdržljiv, biti tudi pripravljen na menjave ritma, taktične dirke, prerivanje…

Moja največja prednost je, da lahko hiter tempo držim precej dolgo in me ni strah začeti hitro, se spustiti v “neznano”. Res pa je, da nisem tako hitra kot nekatere punce, kar je lahko minus. Se pa zagotovo da vrhunsko odteči tudi z veliko vzdržljivosti.

Se lahko zgodi, da se v prihodnosti osredotočite tudi na daljše teke, na primer na 1500 metrov?
Lahko bi se preizkusila tudi v teku na 1500 metrov, v katerem sem lani že odtekla soliden rezultat. Morda pa tudi na zaprekah, ki sem jih tekla v mlajših kategorijah. Zaenkrat se najbolj suvereno v počutim v teku na 800 metrov, nisem pa sigurna, kakšna bo moja pot v prihodnosti.

Imate kakšno atletsko vzornico?
Da. To je zagotovo Britanka Keely Hodgkinson. Spremljam jo že kar nekaj let in jo občudujem. Predvsem to, kako odločna, a ob tem tudi popolno sproščena je. Vsakič, ko stopi na stezo, sem prepričana, da bo naredila nekaj izjemnega. Želim si, da bi takšno zaupanje vase pridobila tudi jaz.

Trenira z Anito Horvat, njena vzornica pa je Keely Hodgkinson. FOTO: Lucy Nicholson – Reuters via Guliverimage

Zanimivo, isto vzornico ima tudi Živa Remic. Komaj 15-letna zelo nadarjena tekačica Živa Remic, ki je letos popravila kup tekaških rekordov v kategorijah mlajših mladink in starejših pionirk. Kako komentirate njene rezultate?
To so res izjemni rezultati. Niso samoumevni in verjamem, da je vložila veliko truda, da jih je dosegla. Želim ji vse najboljše tudi v prihodnje in se veselim konkurence. V Sloveniji imamo že zdaj zelo močno konkurenco v teku na 800 metrov, kar je super, saj to pomeni, da imamo lahko tudi doma vrhunske tekme.

Se “bojite”, da bo popravila vaše rekorde in kaj vam te rekordi sploh pomenijo?
Meni je bilo lovljenje teh rekordov velika motivacija in mi je seveda ogromno pomenilo, ko sem jih dosegla. Verjamem, da je podobno tudi z njo. Želim ji, da ji uspe. Navsezadnje so rekordi za to, da se podirajo. Sama se bom raje osredotočila na prihodnost in na to, kaj vse lahko v atletiki še naredim.

Še vedno verjamete, da boste nekoč tako hitri, kot so (bile) naše najboljše tekačice na 800 metrov, Jolanda Čeplak, Brigita Langerholc in Anita Horvat?
Da, da … Definitivno verjamem, da mi lahko uspe. Upam lahko. Upanje ni greh, tako da … Še vedno verjamem, da sem lahko zelo dobra in to pokažem tudi na največjih tekmovanjih v absolutni konkurenci.

Veronika Sadek
“Evropsko prvenstvo v Münchnu je bila lepa izkušnja, ki mi je dala dozo motivacije za naprej.” FOTO: Aleš Fevžer.

Na enem velikem članskem tekmovanju ste že nastopili. Leta 2022 ste tekli na 800 metrov na evropskem prvenstvu v Münchnu in izpadli v kvalifikacijah. Kaj vam je dala prva velika tekma v članski konkurenci?
To je bila definitivno zelo lepa izkušnja, ki mi je dala dozo motivacije za naprej. Prvo člansko veliko tekmovanje, na katerem sem nastopila. Članska tekmovanja so glede vsega nekaj povsem drugega, kot so mladinska.

Žal mi je, da nisem mogla pokazati vsega, kar znam, saj sem tja pripotovala neposredno z mladinskega svetovnega prvenstva v Kolumbiji, tako da sem bila precej utrujena, a si vsekakor želim, da bi se čim prej vrnila na takšna tekmovanja. Da postanem konkurenčna v evropskem in tudi svetovnem merilu.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje