Pred dnevi je vrnitev najavil avtor drugega najdaljšega skoka v zgodovini atletike Juan Miguel Echevarria, ki je pred štirimi leti po naslovu olimpijskega podprvaka pri 22 letih v skrivnostnih okoliščinah prekinil kariero.

Človek pajek. Je to fant, ki mu bo uspelo nemogoče?

Atletika

8. Jan 2025 0

Atletika

8. Jan 2025 0

Juan Miguel Echevarria je bil nekaj let nazaj eno najbolj opevanih imen svetovne atletike.

Označen je bil za fanta, ki bo popravil enega najbolj največjih atletskih mejnikov. Svetovni rekord, ki ga je na svetovnem prvenstvu leta 1991 v Tokiu postavil Mike Powell.

Legendarni Američan je takrat v enem najbolj razburljivih obračunov v zgodovini športa v skoku v daljino za osem centimetrov prehitel rojaka Carla Lewisa, ki se je tistega večera razvrstil na tretje mesto večne lestvice, in postavil še danes nedotaknjen svetovni rekord v skoku v daljino 895 centimetrov.

“Fant, ki bo kot prvi preskočil devet metrov,” so takrat govorili o hitrem Kubancu z neverjetnim odrivom, ki je letel po zraku.

Za začetek je postal najmlajši svetovni dvoranski prvak

Echavarria, ki je že v mladinskih letih opozarjal nase, a na velikih mladinskih tekmovanjih vselej ostal brez medalje, je že po prvih treh mesecih, ko je spadal v člansko konkurenco, stvari obrnil na glavo in osupnil ves svet.

V začetku marca 2018 je poskrbel za enega vrhuncev svetovnega dvoranskega prvenstva v Birminghamu in zmagal s skokom prek 846 centimetrov. Takrat je postal najmlajši dvoranski svetovni prvak v tehničnih disciplinah. Na dan finala je bil star 19 let, šest mesecev in 18 dni.

Odlično je nastopal tudi v poletni sezoni in osebni rekord na majskem mitingu diamantne lige v Rimu popravil na 853 centimetrov, pravcati šov pa uprizoril mesec dni za tem, ko je na diamantni ligi v Stockholmu poletel prek 883 centimetrov in poskrbel za trenutek, o katerem so govorili po vsem svetu. Skočil je namreč tako daleč, da je skoraj pristal izven peskovnika.

Skok na rob peskovnika v Stockholmu:

Kot najstnik do drugega najdaljšega skoka v zgodovini

To bi bil peti najdaljši skok v zgodovini atletike, če bi veter pihal vsega 0,1 počasneje na sekundo. Z vetrom v hrbet 2,1 metra na sekundo je imel zgolj malenkostno preveliko pomoč vetra, zato rezultat za večno lestvico ni veljal.

V isti sezoni je pozneje, še pred dopolnjenim 20. rojstnim dnem, v regularnih razmerah še dvakrat poletel prek 860 centimetrov (866 in 868) in najavil veliko kariero.

Leta 2019 je prišel do prve medalje na velikih tekmovanjih na prostem, z 834 centimetrov dolgim skokom je prišel do bronaste medalje na svetovnem prvenstvu v Dohi, a vrhunec tistega leta ni bil septembrski nastop v Katarju, ampak spektakularen skok, ki ga je pol leta pred tem uprizoril na Kubi.

Marca je na domačih tleh, kot 20-letnik, namreč skočil 892 centimetrov in poskrbel za drugi najdaljši skok v zgodovini atletike v katerihkoli razmerah. Z vetrom 3,3 metra v hrbet je imel namreč spet preveliko pomoč vetra.

Lestvica najdaljših skokov v vseh pogojih:

899 cm (+4,4) – Mike Powell, ZDA (21. julij 1992)
892 cm (+3,3) – Juan Miguel Echevarria, Kuba (10. marec 2019)
891 cm (+2,9) – Carl Lewis, ZDA (30. avgust 1991)
890 cm (+2,0) – Bob Beamon, ZDA (18. oktober 1968)
886 cm (+1,9) – Robert Emmiyan, Sovjetska zveza (22. maj 1987)

V Tokiu v zadnji seriji ostal brez olimpijskega naslova

Leto 2020 je “požrla” pandemija koronavirusa, leta 2021 pa je v Tokiu prvič nastopil na olimpijskih igrah in bil vse do zadnjega v igri za naslov olimpijskega prvaka. V tretjem skoku velikega finala je skočil 841 centimetrov in bil do zadnje serije vodilni z 20 centimetri prednosti.

Strastni grški kadilec, ki leti po zraku in je zasvojen z zmagami

Atletika

9. Jun 2024 2

Atletika

9. Jun 2024 2

Potem je Grk Miltiadis Tentoglou, ki je skakal pred njim, izenačil Kubančev rezultat. Tudi on je skočil 841 centimetrov, a se zaradi boljšega drugega najboljšega rezultata razvrstil pred Echavarrio.

Ta je v zadnji seriji skušal odgovoriti, a ni šlo, saj se je poškodoval. Že pri zaletu se je ustavil in se prijel za mišico, tako da do skoka sploh ni prišlo.

“Zelo me je bolelo, ni šlo. Nimam besed. Ni mi uspelo to, po kar sem prišel. Nisem zadovoljen z rezultatom, ki sem ga dosegel. Verjamem, da bodo še priložnosti. Pred mano je svetla prihodnost,” je bil po finalu kljub prvi olimpijski medalji mladi kubanski zvezdnik, ki je bil takrat star vsega 22 let.

Skrivnostno in nikoli pojasnjeno slovo pri 22 letih

Kdo bi si takrat mislil, da bo njegov skok v četrti seriji olimpijskega finala, ko je očitno že načet pristal pri vsega 671 centimetrih (peti skok je izpustil), zadnji. Po tem namreč vse do danes ni več nastopal.

Sembo. Čudežna etiopska deklica, ki jo lahko ustavi le vizum

Atletika

15. Jan 2025 3

Atletika

15. Jan 2025 3

Sprva zaradi poškodbe, potem pa zaradi osebnih težav je mladenič, ki je imel kot otrok težave s hiperaktivnostjo, še kot najstnik pa ostal brez mame, na katero je bil zelo navezan, prekinil kariero. Pa čeprav nikoli uradno ni pojasnil, zakaj točno je šlo.

Poleti leta 2022, leto po olimpijskih igrah, je sklical novinarsko konferenco in sporočil, da želi zapustiti kubansko reprezentanco in v prihodnosti nastopati za drugo državo, toda naletel na gluha ušesa.

Medtem se je preselil na Portugalsko in leta 2023 naznanil, da je podpisal pogodbo s tamkajšnjo Benfico, kar je bil za mnoge znak, da bo spet začel tekmovati, a se to ni zgodilo.

Kubanski skakalci, ki osvajajo medalje za druge države

Echavarria v želji, da nastopa za drugo državo, seveda ni osamljen. V preteklosti so “prebegnili” že številni kubanski športniki in športnice, nenazadnje trije trenutno krojijo svetovni vrh v troskoku.

Jordan Diaz, ki je lani postal olimpijski in evropski prvak, nastopa za Španijo. Pedro Pichardo, lanskoletni evropski in olimpijski podprvak, ki je bil v Tokiu olimpijski, v Eugenu 2022 pa svetovni prvak, skače za Portugalsko. Andy Diaz pa je bronasto olimpijsko medaljo, ki jo je osvojil v Parizu, prinesel Italijo.

Sodelovati je začel z Ivanom Pedrosom

Lani je sporočil, da bo po novem treniral pod vodstvom legendarnega rojaka, enega najboljših skakalcev v daljino, ki je danes zelo uspešen trener – štirikratnega svetovnega prvaka in dobitnika zlate olimpijske medalje Ivana Pedrosa.

Šušljalo se je tudi o tem, da si želi nastopiti na olimpijskih igrah v Parizu, ampak se tudi to ni zgodilo. Na tekmovališča Echavarrie namreč ni bilo niti enkrat.

Zdaj pa naj bi se Kubanec, ki je pred štirimi leti skrivnostno izginil praktično čez noč, v tekmovalne arene vrnil zares. V zadnjih dneh je v atletskem svetu zaokrožila novica, da bo konec tega tedna nastopil na mitingu na Portugalskem, kar je potrdil tudi sam.

Pred dnevi je najavil, da se vrača

Z vrnitvijo naj bi imel Echavarria resne načrte, nameraval naj bi nastopiti tako na prihajajočem marčevskem dvoranskem svetovnem prvenstvu v Nanjingu na Kitajskem kot tudi septembra na svetovnem prvenstvu na prostem v Tokiu. Kljub drugačnim željam, ki jih je imel, naj bi tudi na velikih tekmovanjih še naprej branil kubanske barve.

Vsi se sprašujejo, česa je sposoben po štirih letih brez nastopov in predvsem to, ali se je sposoben vrniti na staro raven. Če se je, potem so Tentoglou, ki je medtem naslove na različnih tekmovanjih osvajal kot po tekočem traku, novi mladi zvezdnik svetovne atletike Italijan Mattia Furlani in preostali dobili novega resnega konkurenca v boju za vrh.

Potem pa morda še korak naprej in napad na svetovni rekord? Časa je dovolj. Star je šele 26 let. To pa bi bila zgodba, vredna tega, da konča na filmskih platnih … Toda počasi, za zdaj je novica meseca že to, da se vrača. Dobrodošel nazaj!