Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Najboljši slovenski maratonec Primož Kobe o mejniku, ki ga bo letos lovil v Ljubljani, krutem življenju maratonca v Sloveniji in tudi tem, zakaj se je na letošnjem velikem bostonskem maratonu počutil kot rock zvezdnik.
“Verjamem, da mi bo uspelo. Sam si želim teči celo hitreje, okoli dveh ur in 15 minut,” nam je takoj na začetku daljšega pogovora povedal Primož Kobe, ki bo letos napadal najboljši slovenski rezultat v zgodovini Ljubljanskega maratona 2;18:22. Ta je v nogah najhitrejšega slovenskega maratonca v zgodovini Romana Kejžarja (njegov državni rekord je še precej hitrejši – 2;11:50).
Kot nam je pred kratkim v velikem intervjuju povedala vodja dogodka Barbara Železnik, bo imel trenutno najboljši slovenski maratonec v ta namen na voljo narekovalca tempa iz Kenije, ob tem pa bo tudi dodatno finančno nagrajen.
V pogovoru z drugim najhitrejšim slovenskim maratoncem v zgodovini (2;13:36) smo se dotaknili še številnih drugih tem. Kako se vrhunski tekači pripravljajo na maraton? Kako primerja Ljubljanski maraton s številnimi drugimi, na katerih je nastopil? Zakaj je slovenski maraton v krizi?
Rade volje pa je spregovoril tudi o letošnjem odličnem nastopu na najstarejšem in enem najbolj prestižnih maratonu na svetu v Bostonu, kjer je navdušil s 17. mestom in dal vedeti, da kljub starosti še ni rekel zadnje.
“Mnogokrat so me že odpisali, pa sem se vrnil in presenetil,” pravi gostobesedni 43-letni Novomeščan.
Na letošnjem Ljubljanskem maratonu boste napadali najboljši slovenski rezultat v zgodovini dogodka. Verjamete, da vam bo uspelo?
Upam in verjamem, da mi bo. Bi pa rad tekel še hitreje od tega rezultata. Spomladi sem dokaj dobro tekel v Bostonu. Zdaj imam že nekaj časa v mislih, da se čim bolje pripravim na Ljubljanski maraton. Z organizatorji smo se dogovorili tudi za sodelovanje in upam, da bomo po koncu vsi zadovoljni.
Ni pa priprava na maraton najbolj enostavna. Precej se namreč ukvarjam tudi z organizacijo novomeškega polmaratona, kar mi vzame kar nekaj časa in energije. Poletje je bilo kar naporno za trenirati, saj je bilo prevroče. Tekel sem lahko le zgodaj zjutraj in pozno zvečer.
Kaj natanko pomeni to sodelovanje z organizatorji Ljubljanskega maratona?
Omogočili so mi narekovalca tempa, pa tudi finančno so me podprli. Boljši kot bom, večja bo ta podpora. Vesel sem, da se je nekaj premaknilo. Mi je pa žal, da se nismo zmenili že prej. Morda že spomladi. Potem bi lažje načrtoval nastop.
Za maraton se je treba začeti pripravljati že tri mesece prej, mi pa smo se za sodelovanje dogovorili avgusta. Ni pa tako hudo, saj sem se že tako ali tako pripravljal na to, da jeseni tečem na maratonu. Spogledoval sem se tudi s kakšnim večjim maratonom v tujini, a na koncu pristal na Ljubljanskem maratonu, kar me zelo veseli. Upam, da ne bo ostalo samo pri besedah, ampak da bom dobro odtekel.
Rezultat 2;19 se vam torej zdi zagotovo dosegljiv?
Zagotovo ni nič, saj je v maratonu veliko odvisnega od pogojev, ki jih imaš. Vpliva tudi dnevna forma, zgodi se lahko marsikaj nepredvidljivega, ampak ta rezultat bi moral odteči. Zato sem se te zadeve tudi lotil. Ta rezultat sem definitivno sposoben odteči. Sam bom zadovoljen, če bom tekel pod 2;15. Bomo videli. Še en mesec je do maratona. Bomo videli, kako mi bo šlo v naslednjih tednih. Kako bom treniral, kako se bom spočil.
Ampak … Kot sem že rekel. Maraton je zelo nepredvidljiv. En teden si dober, drug teden ti ne gre. Pred nekaterimi maratoni sem bil že zelo optimističen, pa mi ni uspelo. Spomladi sem štiri tedne pred Bostonom tekel polmaraton, v Venlu na Nizozemskem, bili so nemogoči pogoji, tekel sem slabo, potem pa sem v Bostonu odtekel odlično.
V športu je tako, vedno je treba vztrajati in v vsem videti pozitivne stvari. Nikoli ne smeš obupati. Pozitivno je treba gledati naprej. Ko sem imel dve operaciji na petah, so me že vsi odpisali, a sem se vrnil. Zdaj je podobno. Pravijo, da sem star, ampak jaz se ne počutim tako in razmišljam s pozitivno glavo. Sem optimist.
Kako to, da ste v zadnjih 15 letih v Ljubljani maraton tekli le enkrat?
Na Ljubljanskem maratonu sem tekel že večkrat, tam sem leta 2005 tudi debitiral v maratonu kot popoln začetnik. Tekel sem tudi v letih 2005 in 2006. Pozneje sem se vselej pripravljal za veliko tekmovanje, tako da v Ljubljani maratona nisem tekel, sem pa bil tako ali drugače prisoten praktično vedno. Večkrat sem tekel polmaraton in deset kilometrov. Če nisem nastopal, sem bil pa tam kot komentator ali v kakšni drugi vlogi.
Kakšna je trasa Ljubljanskega maratona? Je dovolj hitra?
Zdi se mi hitra. Ljubljanski maraton je raven. Imamo vzpon na Brdo, ampak ni hujšega. Nekje na 30. kilometru na ulici Hradeckega je tudi manjši vzpon, ki te malo ustavi, pa potem, ko se dviguješ proti Stožicam. Tam bom najbolj trpel, ampak sem na to psihološko pripravljen.
Toda tako je na praktično vseh maratonih. Res redke so takšne, kot sta trasi v Berlinu in Valencii, ki sta povsem ravni. Bolj pomembno bo, kako se bom jaz tisti dan počutil. Če se bom dobro počutil, če bodo dobri pogoji, me tudi par hribčkov ne more ustaviti. Če bom slab, bom pa na vsakem vzponu trpel.
Če ne bi imel narekovalca tempa iz tujine, bi ta tempo tekel sam. Morda bi v prvi polovici koga za rezultat 1;07 še dobil, a vemo, da trenutno ni nobenega Slovenca, ki bi tako hitro tekel polmaraton. V Sloveniji je težko dobiti tekača, ki bi lahko tekel polmaraton v tem tempu. Kaj šele do 35. kilometra, kjer se začne lomiti maraton. Najbolj pomembno je, kako boš tekel od 28. do 38. kilometrov. Tistih zadnjih pet kilometrov že zdržiš.
Zadnji del Ljubljanskega maratona je kar hiter, ko prideš od Stožic do Dunajske ceste. Všeč mi je, ko vidim cilj. Takrat hitro tečem, znam se sprostiti. Je pa to domač teren, ki ga poznam. Domače občinstvo in teren sta zagotovo prednosti.
Pred nami je 28. Ljubljanski maraton. Na skorajda vseh ste bili zraven. Kako vidite razvoj največje tekaške prireditve pri nas in kako bi jo primerjali s tistimi v tujini, na katerih ste nastopali?
Ljubljanski maraton je največji maraton na Balkanu. Ves Balkan hodi k nam, saj pravijo, da je to res pravi maraton. Že to pove o njem dovolj. Ima tudi zlato značko, ki v svetu kar nekaj pomeni.
Definitivno temu maratonu manjka predvsem več udeležencev. Če bi uspeli ponoviti rekordna leta, ko je bilo 20 tisoč tekačev, bi bilo res dobro. Tudi organizacija bi bila potem na višji ravni. Več kot je tekačev, več lahko vložijo v organizacijo. Zelo sem zadovoljen, kako deluje nova organizacijska struktura. Gre v pravo smer. Letos zelo dobro delajo na marketinškem področju. Prav je tako.
Je pa Ljubljanski maraton z glasbeno skupino The Stroj, ki igra na začetku, unikaten. To je stvar, ki si jo vsi zapomnimo. Ta skupina, ki gor igra. Zagotovo je Ljubljanski maraton dober, zanimiv maraton za tujce. Na ta maraton smo lahko zelo ponosni.
Kako pa gledate na slovenski maraton? Trenutno stanje ni najboljše …
Več razlogov je, da je tako. Prvi je zato, ker se ne dela na tem. Trenerjev ni, slabo se dela s tekači na dolge proge. Mlajši se raje ukvarjajo s krajšimi razdaljami, ker je to bolj enostavno, starejši pa imamo težave s preživetjem. Če pogledava mene, Anjo Fink, Mitjo Krevsa … Vsi imamo težave s tem. Vsi ob treningu še delamo.
Težava je, ker je treba trenirati dvakrat na dan, vmes pa počivati. Če hodiš v službo in dvakrat na dan treniraš, pregoriš. Če ob tem ni trenerjev in skupin, ki bi te gnale naprej, je težko. Življenje slovenskega maratonca je kruto, zato mladi izberejo lažjo pot. Ko vidijo, kako krut in težek šport je to, marsikdo odneha.
V vašem intervjuju z Barbaro Železnik sem zasledil, da se obeta maratonski klub. To zelo pozdravljam in mislim, da le tako lahko pridemo do nekaj uspešnih maratoncev in maratonk. Tudi Atletska zveza Slovenije bi morala kaj postoriti na tem področju. Jaz sem se maratonu pred leti posvetil tudi zaradi tega, ker so na zvezi vlagali v maratonce.
Kako pa potekajo priprave na maraton vrhunskega maratonca?
Razlikujejo se od enega do drugega maratona, ampak načeloma je znano, da maratonski cikel traja nekje od 12 do 16 tednov, torej tri mesece. Seveda pa je treba priti že pripravljen v pripravljalni del. Ne moreš začeti z ničle. Treba je imeti nekaj bazičnega treninga za sabo, fizične pripravljenosti in tudi hitrosti, preden začneš.
Sam trenutno trdo treniram, naredim veliko kilometrov. Trenutno približno 180 na teden, imam 12 do 13 treningov na teden. Le enkrat ali dvakrat v tednu ne treniram dvakrat na dan. To znese nekje 25 kilometrov na dan, ki jih je treba preteči. Za mano je kar nekaj treninga, večino sem naredil, zdaj je na sporedu zaključek. Treba je delati intenzivno, treningi so zahtevni. V naslednjem tednu bo kilometrov manj, malce več počitka bo, bodo pa zato treningi do maratona veliko bolj intenzivni.
Zdaj mi je lažje. Najtežje je, ko je maraton še daleč, ti pa moraš trenirati. Julija ali avgusta, ko je vroče in je res težko, maraton je oddaljen, tebi pa glava skače na počitnice, na morje, a si tega seveda ne moreš privoščiti. Zdaj je glede tega precej lažje.
Trenirate sami sebe?
Treninge si pišem sam, saj sam sebe najbolj poznam in si najlažje prilagodim obveznosti. Zdaj imam že velike težave. Prav danes nisem uspel iti na tek, saj imam veliko dela. Tako da bom danes naredil daljši tek, a samo enega. Delam pa na fiziki in tehniki s Srdjanom Djordjevićem, tako da na treninge hodim tudi v Ljubljano.
Par besed morava spregovoriti še o velikem bostonskem maratonu, na katerem ste letos navdušili s 17. mestom. Povejte kaj več o tem.
V Bostonu sem nameraval zmagati v svoji starostni kategoriji in verjetno tudi bi. Bil sem najhitrejši med prijavljenimi, potem pa se je tik pred zdajci pojavil Kenijec Elkanah Kibet, ki je bil zame prehiter.
Sicer pa je bila to res sijajna izkušnja. Bostonskega maratona seveda ne moremo primerjati z ljubljanskim. To je najstarejši maraton na svetu, star že 128 let. Naval na ta maraton je neverjeten. Nekateri več let poskušajo, da bi tekli na njem, a jim ne uspe.
Vzdušje je bilo res neverjetno. Bil je zelo lep dan. Ves čas je bilo glasno. Tako glasno, da so me kar boleli bobenčki v ušesih. Ko smo vmes malo tekli skozi gozd, je prijalo malo tišine. Ker je takrat dan svetega Patrika, ljudje pridejo ob progo in so tam ves dan. Pripravijo si piknike in navijajo.
Vzdušje je vrhunsko, organizacija pa prav tako. Organizatorji so res lepo poskrbeli za nas. Počutil sem se kot rock zvezda. Poskrbljeno je bilo za čisto vse. Res je bilo super. Neverjetna izkušnja.
Stari ste 43 let, kakšni so načrti za prihodnost?
Trenutno sem osredotočen predvsem na Ljubljanski maraton, tako da o prihodnosti ne razmišljam preveč. Morda bom decembra tekel še na maratonu v Malagi, potem si bom vzel počitek. Ko bom spet začel trenirati, bi se rad posvetil hitrosti. Bomo videli, kako bo spomladi. V mislih imam še en maraton. Malce bom tudi počakal na to, da vidim, kako mi bo služilo telo.
Ne vem … Mika me, da bi izboljšal svoj državni rekord v cestnem teku na deset kilometrov. Če mi to uspe, bi bil zagotovo zelo dober tudi v maratonu. Spomladi se lažje posvetim maratonu, saj nimam toliko obveznosti z novomeškim polmaratonom. Poleg tega se pozimi pripravljam v Keniji. Tam se vedno zelo dobro pripravim. Ne vem … Na svetovno prvenstvo, ki bo septembra v Tokiu, ne računam preveč. Morda mi je bolj zanimivo evropsko prvenstvo v cestnem teku v Bruslju.
Morda razmišljate, da lahko v prihodnosti popravite tudi osebni rekord 2;13:36 iz leta 2021?
Mislim, da mi lahko uspe. Premorem dovolj hitrosti, da bi to lahko odtekel. Če bi se za pomlad dobro pripravil, verjamem, da lahko tečem rekord. Treba bo dobro trenirati, sestaviti tri mesece treninga.
Prepričan sem tudi v to, da lahko tečem tudi državni rekord Romana Kejžarja (2;11:50). Niso tako velike razlike, da se ne bi dalo. Sploh v zadnjem času se mi zdi, da mi gredo daljši teki lažje. Je pa zahtevno. Zelo težko je biti toliko časa osredotočen na eno stvar in vsak dan umirati v treningu.
Sem pa že večkrat presenetil. Večkrat mi je, ko name ni računal nihče, uspelo. Pustimo se presenetiti …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje